Nina Ambrož
Slovensko-hrvaška četvorka je zasedla strateške položaje in se podala v spoznavanje socializma. V Zeitklubu v alternativnem kulturnem centru Pekarna v Mariboru, v plastičnem šotoru v stari bajt brez izolacije, včeraj popoldan. Brez teoretiziranja, filozofiranja o družbenopolitični ureditvi, ki naj ne bi omogočala izkoriščanja med različnimi družbeni razredi in ki sloni na družbeni lastnini. Bil je praktičen eksperiment, igriv in šaljiv - štirje mladi alternativci, povezani z različnimi (sub)kulturami, Tanja, Katja, Luka in Tomas, so se lotili monopolija. Ne navadnega, nekoč popularnega, kakršnega se je v prejšnjem stoletju množično igralo po celem svetu in v katerem so igralci prevzemali vloge posestnikov, kupovali zemljišča, na njih postavljali nepremičnine in jih nato mastno tržili, dokler niso soigralcev spravili v bankrot. Saj se spomnite, kako donosni so bili v jugoslovanskem monopoliju dalmatinski otoki ali pa Bled in Bohinj, sploh s hotelom.
Ko zmaga eden, zmagajo vsi
Pekarniški kvartet je igral derivat z imenom socialistični monopoli, s podnapisom zmagovanje je za kapitaliste. Gre za neke vrste parodijo na klasični monopoli, v katerem naj ne bi bilo zmagovalcev oziroma so zmagovalci vsi udeleženci igre. Za skupn(ostn)o zmago in konec igre namreč velja že to, da zmaga eden od udeležencev igre. Namesto nepremičnin socialistični zagreteži gradijo projekte in kupujejo na primer šolo, vegetarijansko restavracijo, gledališče itd., kjer razvijajo projekte. Za to lahko porabijo svoj denar ali ga vzamejo iz skupnostnega fonda, če se s tem strinjajo soigralci. Igra poteka na deski oziroma kvadratnem kartonu z označenimi polji, po katerih se igralci premikajo glede na število pik na vrženi kocki, in je primerna za največ šest ljudi.
Igralci ne kupujejo nepremičnin, ampak razvijajo projekte
Od kritik do pohval
