Za spomenike, posvečene vojnam, ki stojijo v Mariboru, je značilno, da sta v ospredju ideološka in zgodovinska vsebina, estetska komponenta je velikokrat odrinjena v ozadje. Najštevilnejše markacije kulturne in revolucionarne zgodovine so spominske plošče in druga manjša obeležja. Oboji so umetniško manj izraziti, medtem ko so spomeniki običajno velikih dimenzij, umetniško dovršeni in so rezultat sodelovanja kiparjev in arhitektov.
Brez visoke likovne in estetske vrednosti
Javne spomenike, posvečene vojnam in pomembnim vojskovodjem, so poznale že starejše civilizacije, na Zahodu pa se uveljavijo v antiki. V času rimskega imperija so doživeli največji razcvet. V Sloveniji lahko začnemo govoriti o prvi javni plastiki šele v zrelem baroku, to je v 18. stoletju. Konec 19. in v začetku 20. stoletja so večino spomenikov postavili v Ljubljani, v Mariboru le tri.
Med prvo in drugo svetovno vojno so postavljali spomenike zmagovitim vladarjem in generalom, vendar so najštevilnejši spomeniki padlim vojakom in civilnim žrtvam. Večina teh je nastala na pobudo različnih borčevskih in političnih združenj. "Ti pomniki ne dosegajo visoke likovne in estetske vrednosti, vsekakor pa je zelo pomembna njihova zgodovinska plat," izpostavlja kustosinja v Umetnostni galeriji Maribor (UGM) Taja Toplak. V Mariboru je izredno malo spomenikov, posvečenih prvi svetovni vojni. Najbolj monumentalen je kip generala Maistra Vlaste Zorko pred Prvo gimnazijo, o katerem smo že pisali v članku o spomenikih znanih osebnosti. Kiparka Vlasta Zorko je tudi avtorica reliefa, posvečenega borcem za severno mejo, ki krasi pročelje Osnovne šole borcev za severno mejo. Na vogalu Mestnega parka in Maistrove ulice, na kateri je živel Rudolf Maister, stoji reliefni spomenik kiparja Draga Tršarja.
Korak od figuralike k abstrakciji
Po drugi svetovni vojni postavljanje spomenikov, posvečenih narodnoosvobodilnemu boju, padlim partizanom ter žrtvam fašističnega in nacističnega nasilja, zacveti. Po številu prednjačijo spominske plošče, ki imajo vklesana imena padlih vojakov in žrtev vojne, kakšen napis in simbol. Kipov je nekoliko manj, v Mariboru jih je največ posvečenih narodnim herojem: Angelu Besednjaku, Slavku Šlandru, Slavi Klavori, Milošu Zidanšku itd. Kiparji so se največkrat odločali za realistične portrete glave, izdelane iz brona.
V šestdesetih letih 20. stoletja je nastal večji del kiparsko-arhitekturnih spomenikov, ki so z drznimi novostmi presegli tog realistični okvir. Eden prvih takšnih je bil spomenik Pohorskemu bataljonu pri Treh žebljih v okolici Maribora, ki ponazarja tragiko, grozoto vojne s prebodenimi telesi. Zasnovala sta ga arhitekt Branko Kocmut in kipar Slavko Tihec.
Spomenik NOB ima močno simbolno in uporniško vrednost, saj je tam še danes pogosto prizorišče uporniških shajanj in protestov
Prihodnjič o muralih
Serijo člankov o spomenikih v Mariboru bomo naslednjo soboto zaokrožili z murali.
Njuno delo je tudi spomenik NOB, najpomembnejši spomenik tega časa v Mariboru, postavljen leta 1975. Mariborčani ga imenujejo Kodžak, saj spominja na v osemdesetih letih popularnega plešastega teve junaka Kojaka. Tihec je s spomenikom NOB prešel od figuralike k abstrakciji. Uporabil je posebno, inovativno metodo prenašanja fotografij herojev (bratov Polančič, Bojana Ilicha, Martina Konšaka, Tita itd.) na bronaste in medeninaste površine. Temu je sledilo zahtevno izjedkavanje globokih črt - jarkov, ki pričarajo iluzijo trepetajočih podob (portretov). "Izhodišče za spomenik je kaplja, ki se zaradi zemeljske težnosti v trenutku, ko se dotakne tal, pri vrhu stanjša in spodaj splošči, tako da nastane oblika krogle. Umetnik je tako povezal fizikalno dejstvo, upor kapljice, z uporom, bojem zoper zavojevalne težnje okupatorja," pojasnjuje Brigita Strnad, muzejska svetovalka in vodja pedagoškega programa v UGM. Kapljasta oblika bronastega spomenika je obogatena z dokumentarnim gradivom, z razglasi o streljanju talcev in upornikov (ubitih je bilo 667). "Spomenik je nastajal deset let, bron so pripravljali v več livarnah. Dolgo so iskali primerno lokacijo, da bo v dialogu z okolico in viden že od daleč iz različnih smeri," dodaja poznavalka. Spomenik ima močno simbolno in uporniško vrednost, saj je tam še danes pogosto prizorišče uporniških shajanj in protestov.
Tri pesti, spotikavci ...
Strnadova omeni še zanimivo Kocmutovo obeležje, ki v abstrahirani obliki upodablja tri pesti in stoji v Volkmerjevem prehodu, kjer so komunisti leta 1941 izvedli prvo akcijo proti okupatorju. Pred Ljudskim vrtom stoji spomenik 52 športnikom, umrlim v NOB, ki spominja na figuro v seskoku in cvet, ki v svojih nedrjih poraja novo življenje.
V Mariboru je tudi nekaj obeležij, posvečenih slovenski osamosvojitveni vojni leta 1991, ki imajo zgolj dokumentarno vrednost, saj v likovnem smislu ne predstavljajo pomembnih dosežkov.
V sodobnem času občasno še postavijo kakšen vojni spomenik, predvsem nedolžnim civilistom. Tak primer so tlakovci oziroma spotikavci v spomin na žrtve holokavsta, projekt nemškega umetnika Gunterja Demniga, ki so vgrajeni na lokacijah, kjer so nekoč živele judovske družine.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
