Posebnost tega počasi rastočega drevesa je srčasto oblikovano listje, ki se skozi leto različno obarva in bogati okolico drevesa z aromo ožganega sladkorja, karamele in cimeta. To je zaznati zlasti po dežju in v jesenskem času, ko je ozračje nasploh polno vlage. Zaradi te lastnosti se je drevesa v nemško govorečih deželah oprijelo ime Japanicher Kuchenbaum, kar bi bilo v prevodu japonski pecivovec.
Na pobudo Hortikulturnega društva Maribor, ki tudi letos nadaljuje ozaveščanje javnosti o zelenih zakladih mesta, so to drevo poimenovali mariborski keksovec in se lotili še posebnega projekta Sladkosti na drevesih. Kot je povedal predsednik društva Borut Ambrožič ml., so svojo energijo in znanje pri tem združili z Mariborsko knjižnico, Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, Vrtcem Ivana Glinška Maribor, Domom starejših občanov Tezno, Društvom Hiša! in Mestno občino Maribor.
Otroci, ki v tem času obiskujejo Vrtec Ivana Glinška v Mariboru, ker so starši zaposleni in varstva ne morejo zagotoviti drugače, so decembra izdelali simbolne modelčke keksov in drugega peciva. Temu so se pridružili tudi stanovalci doma za starejše, ki so zaradi omejitev za zajezitev epidemije prav tako že dlje časa izolirani. Nato so članice in člani Hortikulturnega društva z izdelanimi modelčki keksov okrasili drevesa pred vhodom v Mariborsko knjižnico. Ob tem so v okviru projekta z vsemi informacijami oblikovali še e-letak, ki bo nameščen na spletnih straneh sodelujočih in pred vhodi enot sodelujočih organizacij. Okrasitvi dreves na Rotovškem trgu sta se ob prisotnosti otrok in vzgojiteljev iz vrtca pridružila tudi predstavnica Skupne službe varstva okolja MOM Živa Bobič Červek in predsednik Nadzornega odbora Mestne občine Maribor Dejan Petkovič. Aktivnosti projekta so obenem povezali z mednarodnim dnevom solidarnosti, 20. decembrom, ki je bil tokrat še posebej namenjen ranljivim skupinam, za katere ima lahko bolezen covid-19 resne posledice za njihovo zdravje ali celo ogrozi njihovo življenje.
