Mestni svetniki bodo na seji, ki bo prihodnji torek, odločali tudi o strategiji športa Mestne občine Maribor za obdobje 2021-2030. Cilj strategije je iz Maribora narediti športu prijazno mesto za občane in obiskovalce, za rekreativce in profesionalne športnike, za otroke in starejše kot tudi za invalide. Gre za prvo celovito strategijo na področju športa v mestu doslej. "Povod za sprejetje strategije je ugotovitev, da so razmere na področju športa neurejene, in to praktično na vseh področjih, od infrastrukture do financiranja. Enostavno smo želeli nastaviti krmilo, v katero smer naj se šport razvija v prihodnje," je pojasni podžupan Samo Peter Medved.
Od rekreativnega do tekmovalnega športa
Ob podžupanu, pristojnem za šport, je strategijo spisalo še osem športnih funkcionarjev, med njimi vodja občinskega urada za šport Darko Zarič, predsednik strokovnega sveta pri Športni zvezi Maribor (ŠZM) Silvester Lipošek in predsednik (ŠZM) Tomaž Barada: "Šport se razvija, razmišljanje je danes drugačno. Po prvi obravnavi v mestnem svetu bodo vsa društva, vsi, ki delajo v športu, lahko podali pobude in predloge, ki jih bomo, če bodo dobri in upravičeni, vključili v strategijo in jo jeseni potem tudi dokončno sprejeli. Se pa moramo odločiti, v katero smer Maribor želi."
40
evrov na občana je lani dal MOM, razvite evropske države namenjajo najmanj 100 evrov
Strategija sicer obravnava tako rekreativni kot tekmovalni šport, pa tudi športne prireditve in turizem, analizira in predvidi pa tudi potrebe športne infrastrukture ter opredeli izvajalce strategije ter nadzora. Tega bo izvajal občinski urad za šport, ki bo po potrebi po vsakem olimpijskem ciklusu strategijo tudi noveliral.
(Pre)drzni športno tekmovalni cilji
Ob tem strategija zastavi tudi nekaj (pre)drznih športno tekmovalnih ciljev. Pričakuje se, da bo Maribor v naslednjih desetih letih na področju tekmovalnega športa imel najmanj deset olimpijcev (plavanje, taekwondo, jadranje, atletika, judo, alpsko smučanje), ki bodo dosegli vsaj dve olimpijski medalji.
Prav tako se pričakuje naslov državnih prvakov v vsaj treh kolektivnih panogah (nogomet, odbojka, košarka, rokomet) in kar trideset v individualnih panogah (plavanje, tenis, atletika, judo, taekwondo, alpsko smučanje, karate, šah, namizni tenis, ritmična gimnastika, športna gimnastika, gorsko kolesarstvo, plesi). Želja je podvojiti število registriranih športnikov z mednarodnim statusom in organizirati vsako leto vsaj pet odmevnih mednarodnih športnih tekmovanj.
"Soočamo se s padcem športnih rezultatov in ta trend želimo obrniti"
Na področju rekreativnega športa naj bi občina zgradila nov športni vrtec in v vsaki mestni četrti uredila kvalitetne urbane športne centre za brezplačno vadbo (fitnese na prostem, motorični park za vse generacije, sodobna otroška igrala in koloparke), ki bodo omogočali, da se bo lahko vsak Mariborčan ukvarjal z rekreativno športno vadbo.
Strategija zdaj tudi v širšo javno razpravo
Smeli so tudi načrti na področju infrastrukture, ki jo želijo sistemsko urediti in poenotiti upravljanje, obnoviti dvorano Tabor in zunanja košarkarska igrišča, zgraditi novo atletsko dvorano, večnamensko tribuno v Športnem parku Tabor in dvorano za tenis v Ljudskem vrtu, povečati število prog za gorske kolesarje in investirati v inovativne rešitve za zasneževanje smučarskih prog. "Glede ne velikost mesta je prav, da je strategija ambiciozna. Soočamo se s padcem športnih rezultatov in ta trend želimo obrniti," pravi Medved.
S športom se ukvarja vsak tretji Mariborčan
V Mariboru je aktivnih kar 328 športnih društev, od tega jih je v Športno zvezo Maribor včlanjenih 181, delujejo pa v 41 individualnih in devetih kolektivnih športnih panogah. Skupno aktivno vadi in tekmuje približno 3200 registriranih športnikov in večje število drugih aktivnih športnikov. Po neuradnih podatkih naj bi se z različnimi oblikami športa ukvarjalo kar 35 tisoč ljudi oziroma vsak tretji Mariborčan.
Glede na to, da je občina v letu 2020 za sofinanciranje športa v povprečju namenila 40 evrov na občana, razvite evropske države pa jih v ta namen namenjajo najmanj sto, je pred občino in športnimi društvi še veliko dela.
"Menim, da smo v strategiji dovolj jasno zastavili ne le cilje, ampak tudi, kako želimo to izpeljati in ta sredstva tudi opredelili. Zdaj je pred nami težji del, ko bo strategija šla v javno razpravo med športna društva in druge deležnike, ko pričakujemo tako pozitivne kot negativne odzive. Glede na to, da je deležnikov ogromno, seveda ne pričakujemo, da se bomo strinjali o vsem, verjamem pa, da bomo neki racionalni konsenz vendarle dosegli. Verjamem, da je strategija dobro izhodišče, kateremu bodo sledili še izvedbeni, akcijski dokumenti. Dela nas čaka še ogromno," pa pravi predsednik strokovnega sveta pri ŠZM Silvester Lipošek.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
