Mariborska bolnišnica je lani poslovala pozitivno. Imeli so presežke dohodkov nad odhodki v višini skoraj 6,8 milijona evrov, kar pomeni, da so že drugo leto zapored zaključili poslovno leto v zelenih številkah; v letu 2019 je bilo dobička za pol milijona evrov. Bilo je sicer pričakovati, da bo tako tudi v letu 2020, ko so si bolnišnice v državi na račun denarja za covid večinoma uspele nekoliko popraviti svoje poslovne rezultate. "Epidemija covida je vplivala na poslovanje. Se je pa vse skupaj izteklo pozitivno tudi, ker je bil program izpolnjen v skoraj 80 odstotkih, ob onkoloških, covid in nujnih primerih torej. To je hvale vredno, da so delavci bolnišnice zmogli tako izpeljati," je dejal dr. Kazimir Miksić, predsednik sveta UKC Maribor, po včerajšnji redni seji, kjer so se seznanili s poslovanjem.
Tudi v prvem trimesečju letos je UKC posloval pozitivno, imel je 275.116 evrov plusa. Zaradi ugodnega poslovanja so sprejeli sklep, da za razliko od lani izplačajo direktorju, strokovnemu direktorju in njunim pomočnikom nagrado za delovno uspešnost, in sicer v višini 4,25 odstotka osnovne plače.
predsednik sveta zavoda Kazimir Miksić. Foto: Andrej PETELINŠEK
Alternativa je čimprejšnja nadgradnja onkologije
Na seji se je tudi nekoliko pričakovano izkazalo, da bo najverjetneje padla v vodo izgradnja montažne covid bolnišnice, ki so jo sicer napovedovali že več kot leto dni, od decembra lani pa je zanjo zagotovljenih 5,5 milijona evrov državnega denarja. "Prišli smo v slepo ulico in nismo našli pravega odgovora. Cela stvar je zastavljena tako, da se je ne da speljati. Z ministrstva za okolje smo namreč prejeli dopis, v katerem nas opozarjajo, da bi bil objekt ilegalna gradnja, ko bi se epidemija zaključila," je povedal Miksić. O teh pomislekih so razpravljali že na eni izmed prejšnjih sej, razpravo naj bi nadaljevali še na naslednji.
"To je velik korak v pravo smer za vso državo"
Alternativo zdaj vidijo v čimprejšnji nadgradnji onkologije, ki je v načrtu že nekaj časa in sodi tudi med prioritete sveta zavoda, kot je dejal Miksić. Tja bi najverjetneje potem začasno preselili hematološki oddelek, covid bolnike pa v prostore hematologije, saj bi bila bližina covidnih bolnikov z onkološkimi preveč tvegana. Kaj se bo zgodilo z javnim naročilom za montažno covid bolnišnico, je zdaj v rokah direktorja dr. Vojka Flisa, ki ga na seji ni bilo. Je pa že preklical tudi prejšnji razpis, ker razpisni pogoji niso bili dobro zastavljeni.
Da se postopki vlečejo predolgo, je ob tem opozoril strokovni direktor dr. Matjaž Vogrin. "Računamo, da bomo še imeli covid paciente v naslednjih mesecih, morda letu ali dveh, zato jih bomo zdaj morali še naprej nameščati v prostore, ki so sicer namenjeni zdravljenju drugih pacientov. Več kot je covid pacientov, bolj so ostali prikrajšani. To bo torej zelo hromilo naše delo, zato smo zaskrbljeni," je poudaril in tudi sam izrazil zadovoljstvo s skoraj 80-odstotno izpeljanim programom kljub epidemiji.
Širitev urgence in negovalna bolnišnica
Na seji so potrdili investicijsko dokumentacijo za še dva pomembna projekta - za širitev urgence in negovalno bolnišnico. Slednja bo stala na Slivniškem Pohorju, od koder bodo v dolino predvidoma v začetku prihodnjega leta preselili pljučni oddelek. Širitev (internističnega dela) urgence bo stala 590.672 evrov, a sredstva še niso zagotovljena. Negovalna bolnišnica pa je ocenjena na skoraj devet milijonov evrov, pri čemer računajo na večinsko sofinanciranje iz evropskih kohezijskih sredstev (UKC bi zagotovil slab milijon).
Na sofinanciranje iz evropske vreče računajo tudi pri prenovi infekcijske klinike, ki je vredna okoli 50 milijonov evrov, je spomnil Vogrin, ki si želi, da bi postopki v prihodnje potekali nekoliko hitreje. Poleg tega napoveduje, da si bo prizadeval še za obnovo patologije ter novo stavbo otroške in mladostniške psihiatrije, ki je v veliki prostorski in kadrovski stiski. Trenutno je v javni obravnavi osnutek zakona o investicijah v zdravstvu, po katerem bi oba klinična centra v državi za ta namen lahko prejela okoli 750 milijonov evrov od skupnih 1,9 milijarde evrov. "To je velik korak v pravo smer za vso državo," o predlogu pravi Vogrin.