Da razumejo, za kakšen projekt gre, pove prvi mož mestne četrti Brezje-Dogoše-Zrkovci Oton Štrucl, a da je bilo obljub in projektov že veliko - projekti so se izvedli, obljube pa so pretežno obvisele v zraku. Tudi zato so do evropskega projekta, s katerim bo Nigrad prikazal novo uporabo odpadnega gradbenega materiala z gradnjo demonstracijske hiške, skeptični. Početje Nigrada bo tako spremljala skupina s štirimi predstavniki mestne četrti, vztrajajo tudi pri sprejetju OPPN, torej občinskega podrobnega načrta, za to območje in tudi pri tem, da se po izteku projekta objekt odstrani.
Kanal, avtocesta, smeti, plinovod ...
"Predstavitveni elaborati so vedno spisani zelo dobro, ko so umeščali bale s smetmi, so obljubljali, da ne bo smradu, praktično je bil elaborat spisan, kot da zadeva ne bo imela vplivov na okolje," predsednik sveta mestne četrti prične naštevati številne razkorake med obljubami pred investicijami in realnostjo po tem, ko so bile izvedene. Pred gradnjo kanala srednja Drava 1 so kmete prepričevali o koristih za namakanje, ko je bil zgrajen, so kmetje ugotovili, da bi za namakalni sistem plačali redno ceno. Z visokotlačnim plinovodom, ki teče ob kanalu, naj bi dobili hitrejši dostop do mestnega plina, kasneje so obljube padle v vodo, saj navezava na "veliki plinovod" ni možna kjerkoli, za razdelilno postajo pa ni bilo denarja. V četrti, kjer stoji čistilna naprava, del ulic še vedno ni povezan s kanalizacijo. "Ko so zgradili avtocesto, so kmetje želeli le dostop do bencinske črpalke, da bi lahko natočili gorivo. Tudi to ni bilo možno. Ljudje obljubam ne verjamejo več," pove Štrucl. Kljub temu da bo Nigrad pri gradnji uporabljal inertne gradbene odpadke, pa elaborat po mnenju krajanov dopušča "odprta vrata za druge vrste odpada".
V nekdanji gramoznici, kjer že dolgo ni več gramoza, danes deluje še betonarna podjetja Gokop, tam je tudi predelava oziroma separacija gramoza, Gokop pa tam predeluje gradbene odpadke. Po mnenju krajanov so že iz tega naslova okoljske obremenitve s hrupom in prahom visoke.
Krožni gradbeni model
Mednarodni razvojni projekt s 13 evropskimi partnerji in vrednostjo 7 milijonov evrov preučuje možnosti ponovne uporabe nekaterih gradbenih materialov - rabljen beton, pometki zimske službe s cest, pesek iz peskolovov, odstranjen asfalt po preplastitvah mestnih ulic, izkopana zemlja. "Odvozi teh materialov so zdaj velik strošek, saj jih moramo kot odpadke predati pooblaščenim zbiralcem ali predelovalcem in plačati visoke stroške razgradnje, v bodoče pa bi jih želeli na osnovi prikazanih demonstracijskih pilotov z ustreznimi postopki certificirati in ponovno uporabiti v naši dejavnosti ter tako znižati stroške našega poslovanja," pove Ploj.
Namesto na odlagališča v nove objekte
A Cinderela (Cinderella, ang. Pepelka) bo zasedla manjši del območja ob cesti, kjer bosta demonstracijska hiška in dovozna cesta. Material za izgradnjo je že na lokaciji, gre namreč za gradbene odpadke - beton, drobljen asfalt, mešani gradbeni material in zemljino, ki nastaja ob gradbenih izkopih. "Ne gre za proizvodni obrat, temveč za postavitev pilotne demo hiše z ureditvijo okolja in dostopno cesto, kjer bi pri gradnji želeli uporabiti kar največ odpadnih materialov iz gradbeništva," pojasnjuje Tomislav Ploj, vodja službe Gradnje pri Nigradu. Projekt namreč želi s postopkom reciklaže te materiale ponovno uporabiti za nove gradnje, "namesto da jih odlagamo na po večini divja odlagališča" pravi Ploj. Veliko teh potencialnih surovin za gradnjo, torej odpadnih gradbenih materialov, je tako že deponiranih v Dogošah, "nikakor pa ne nameravamo uporabljati smeti iz bal, saj jih v relativno preprostih postopkih ni možno uporabljati za proizvodnjo gradbenih izdelkov. Sicer pa sta obe odlagališči nenevarnih odpadkov v Mariboru (Pobrežje in Dogoše) zaprti z odločbama pristojnega ministrstva in tam razen košnje trave in monitoringa ni dovoljeno izvajati nobenih posegov," odgovarja Ploj. Med okoliškimi prebivalci se je namreč pojavil strah, da bodo smeti, ki so jim dolga leta povzročale preglavice, znova razkopali.
