Anita Kirbiš
Fant širokega nasmeha in temnih, skodranih las Aziz je pred desetimi leti zamenjal Maroko za zeleno Slovenijo, kamor ga je pripeljala ljubezen. In sicer iz južnega predela, iz majhnega mesta Sidi Ifni. Njegovo polno ime je Abdelaziz, a se ga že od malega drži skrajšana različica. V njegovi družini Ijioui (kar pomeni burja) je šest otrok, ki so danes že vsi zaposleni. Družina je pri njih izjemna vrednota; mama je zelo spoštovana, oče je glava družine in ga otroci zelo spoštujejo in ubogajo tudi, ko so že odrasli.
Aziz je svoje otroštvo preživljal na plaži, saj je morje v neposredni bližini njihove hiše. Denar si je sprva služil z ribolovom, po končani gimnaziji pa se je zaposlil v bližnjem hotelu in se priučil za kuharja. Čeprav ni razmišljal, da bi zapustil rodni Maroko, se je zgodilo. V hotelu, kjer je bil zaposlen, je spoznal svojo bodočo ženo Lili iz Maribora. Nato je trajalo kar nekaj časa, da je lahko ostal tukaj in pridobil tudi državljanstvo. Nad Slovenijo je še vedno zelo navdušen, saj je tako nenavadno zelena in rodovitna, pravi. Še posebno si je zapomnil prvi krajši izlet na Roglo, kjer je prvič videl debele krave, zato jih je fotografiral in posnetke takoj poslal domov. Poleg arabščine govori tudi angleško in francosko, takoj se je vpisal tudi v tečaj slovenščine, usvojil je celo nekaj slovenskih narečij. Ob prvem spopadanju z znanjem slovenščine in kuharskimi recepti se Aziz danes od srca nasmeje temu, da je namesto čebulice na drobno rezal čebelice.
"Voda in še enkrat voda. To je pravo zlato Slovenije"
