V Mariboru gostili državno tekmovanje čebelarjev: "Imamo edinstven način poučevanja mladih."

Biotehniška šola Maribor je bila minulo soboto prizorišče 44. državnega tekmovanja mladih čebelarjev. Šolo je zapolnilo kar 330 mladih čebelarjev iz vse Slovenije, z njimi je prišlo še 66 mentorjev in 60 spremljevalcev. "Prireditev super poteka, žal nam vreme ni ravno naklonjeno," je nekoliko obžaloval ravnatelj Biotehniške šole Maribor Anton Krajnc. Tokrat so čebelarji (to so člani osnovno- in srednješolskih krožkov) opravili samo pisni preizkus, brez preverjanja praktičnih veščin. Za tem pa so organizatorji (ob šoli sta to še Čebelarska zveza Slovenije in Čebelarska zveza društev Štajerske) pripravili spremljevalni program - igre v telovadnici, predstavitev simulatorja vožnje s traktorjem in podobno. Ogledali so si tudi posestvo biotehniške šole, na katerem seveda ne manjka čebelnjak.

Gostitelji drugi na višji stopnji

Medtem so učitelji popravljali teste, da je bilo vse nared za razglasitev ob 14. uri. In kdo je tokrat pokazal največ znanja? Vse točke, to je 30, sta na nižji stopnji dosegli ekipi ČD Črna na Koroškem in OŠ Markovci. V ekipi iz Koroške sta tekmovala Anže Kos in Jure Knez, njuna mentorica je Marija Šepul, v ekipi iz Markovcev sta tekmovala Jure in Marija Vrtačnik z mentorico Marjetko Kocuvan. Slednja je mentorica tudi Lani Kristovič in Enji Fistravec, ki sta na srednji stopnji dosegli zlato oziroma glavno nagrado. Na višji stopnji pa so zlato in glavno nagrado v Koper odnesli ekipa OČD Koper - Gimnazija Koper Ela Vičič, Anamarija Morato z mentorico Andrejo Smrdelj. Takoj za njimi pa je zlato s tolažilno nagrado prejela šola gostiteljica Biotehniška šola Maribor: Karin Župevc in Urška Rižnar z mentorico Kristino Dolinar Paulič. Slednja je bila tudi glavna koordinatorica sobotnega dogodka, ki je bil tudi precejšen organizacijski zalogaj.

Skoraj 200 krožkov je po Sloveniji

Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, ocenjuje, da imamo v Sloveniji najbolje urejen sistem izobraževanja mladih čebelarjev na svetu. "Pri nas deluje skoraj 200 čebelarskih krožkov, to je tradicija in res edinstven primer, saj poučevanje poteka na enoten način, s 40-urnim učnim programom, enotnim učbenikom. Vsako leto pripravimo državno tekmovanje, na katerem mladi pokažejo svoje teoretično in praktično znanje, obenem je tekmovanje tudi priložnost za spoznavanje in druženje med mentorji in otroki, da začutijo utrip čebelarstva," pravi Noč.

Zanimanje pri mladih za ukvarjanje in spoznavanje čebelarjenja narašča, saj se je število krožkov v zadnjih desetih letih z 80 povišalo na 200, dodaja. "To je okoli 2500 otrok. V zadnjih dveh letih je ob epidemiji koronavirusa udeležba sicer spet nekoliko upadla, a se v krožkih že 'pobirajo'. Glavni namen je, da mlade ozavestimo o pomenu čebel, čebelarstva, varovanja okolja, o sajenju medovitih rastlin. Danes bodo denimo vsi krožki dobili hotel za divje opraševalce, pa didaktični pripomoček za čebelje paše in set za prvo pomoč ob piku čebel. Gre torej za vzgojo ohranjanja narave, čebel in drugih opraševalcev, ne samo za pridobivanje čebelarskega znanja," je še pojasnil.

Večina šolskih krožkov ima svoje čebelnjake, sicer pa sodelujejo s čebelarskimi društvi. Predsednik ČZS še pravi, da so s pomočjo donatorjev v zadnjih letih postavili okoli 50 čebelnjakov pri šolah: "Če ima šola svoj čebelnjak, se tudi drugi učenci spoznavajo s čebelami. Velikokrat sicer dobimo vprašanje, kaj narediti, če koga piči čebela in je alergičen. Ampak tudi to vidim kot del izobraževanja, in če je nekdo alergičen, je bolje, da to ugotovi pod nadzorom kot pa nekje, kjer bo sam in se lahko morda zgodi kaj hujšega. Torej s šolskimi čebelnjaki prav tako širimo zavest, vedenje o čebelah in kako sobivati z njimi."