Medoviti gaj na ptujski Panorami, napovedan tudi prvi urbani čebelnjak na Ptuju

Med ljudmi, z zadovoljstvom ugotavljata Janez Vertič in Silvo Božičko, čebelarska mojstra s Ptuja, je vse več zanimanja za čebelarjenje. Zdaj jim po opravljenem mojstrskem izobraževanju lahko tudi strokovno pomagata, še posebej pa se predsednik in podpredsednik ptujskega čebelarskega društva veselita spoznanja, da bosta poslej lahko vzgajala inštrukturje in z vsemi pridobljenimi kompetencami svet čebel odkrivala mladim, saj je teh med čebelarji veliko.

Odkrivajo antično čebelarjenje

V Čebelarskem društvu Ptuj so imeli do zdaj le enega člana, ki je opravil mojstrski izpit, zdaj sta se Martinu Čušu pridružila še dolgoletna čebelarja, eden ima čebele v okolici Grajene, drugi na Ptujskem polju in v Halozah. Sogovornika skupaj s kolegi snujeta načrte, kako čebelarjenje približati kar največjemu krogu ljudi in s tem poskrbeti tudi za varovanje narave. "Naše čebelarsko društvo povezuje blizu 35 čebelarjev, mnogi od teh se lahko pohvalijo z dolgoletno tradicijo čebelarjenja, saj gre za prenos znanja in veščin iz roda v rod, prihajajo pa v društvo tudi upokojenci, ki si želijo skrbeti za nekaj panjev, a je tudi za tako domače čebelarjenje treba imeti veliko znanja," pravita Vertič in Božičko ter še dodajata, da je prav med eno največkrat potvorjenih živil in je zato dobro vedeti, pri kom in kje kupujemo med. "Midva sva se izobraževala tudi na področju prepoznavanja kvalitete medu in drugih čebeljih proizvodov," omenjata čebelarja, ki komaj čakata pomladi, ko bodo na ptujskem arheološkem najdišču, na Panorami, začeli urejati del travnika pod vodohramom in tam zasadili medovite rastline, kdaj v prihodnje bi bilo mogoče tam posaditi tudi kakšno sadno drevo, ki bi privabljalo čebele, njegovi plodovi pa bi bili na voljo tudi sprehajalcem.

Povabili so tudi strokovnjake

"Ptujski čebelarji smo zelo dejavni, vključeni smo v Zvezo čebelarskih društev Ptuj in Čebelarsko zvezo Slovenije. Zadnja leta smo iskali prostor za ureditev gaja za medovite rastline in za vse opraševalce, ne samo za čebele. Čebelarji namreč vemo, da so za okolje potrebni tudi drugi opraševalci, kot so ose, čmrlji, osice, tudi muhe, na kar sicer kar prepogosto pozabimo. Prostor za zasaditev takega medovitega gaja smo našli kar na naši Panorami, kjer želimo ljudem prikazati, kako urediti in vzdrževati okolje, primerno za preživetje opraševalcev. Tam smo manjši čebelnjak pred časom že postavili, že spomladi pa bomo začeli urejati medoviti gaj, ki ga bodo, upamo, naši someščani in obiskovalci Panorame dobro sprejeli," pravita Vertič in Božičko, ob tem pa dodajata, da so projekt v sodelovanju z E-projektom snovali kar dve leti in za ureditev pridobili tudi soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine. "Ker gre za zgodovinsko pomembno območje, predvsem arheološko, smo za pomoč pri snovanju gaja povabili tudi strokovnjake, ki menijo, da na Panoramo sodi tako imenovano antično čebelarstvo. Rimljanom so čebele veliko pomenile, imeli so jih v neke vrste loncih. Zdaj moramo poiskati kar največ podatkov o takratnem čebelarjenju. Strokovnjaka za antično čebelarstvo za zdaj še nimamo oziroma ga ne poznamo, a bomo v društvu poskrbeli za dodatno usposabljanje in poskušali usvojiti kar največ veščin, ki nas bodo vodile do nekdanjega čebelarjenja," pravita sogovornika in še dodajata, da po pogovorih z županjo Nuško Gajšek kaže, da bo Ptuj v prihodnje dobil tudi svoj prvi urbani čebelnjak, ki bi ga lahko postavili na teraso mestne hiše.

Skrivnosten svet čebel in drugih opraševalcev

Janez Vertič čebelari na Mestnem Vrhu in je pridobil tudi certifikat za ekološko čebelarstvo: "V okolici naših čebelnjakov ni intenzivnih nasadov in zato je ekološko čebelarstvo pri nas mogoče, povpraševanje po tovrstnih izdelkih pa narašča iz leta v leto. Pridelujem akacijev, kostanjev, lipov med, cvetni prah in propolis, ki je užiten, ker ga pridobivam na mrežicah. Vse več ljudi želi spoznati svet čebel, edine divje živali, ki ni udomačena. Ob čebelarjenju sem spoznal, da moram to svoje znanje, ki sega že rodove nazaj, prenašati na mlade in seveda tudi na tiste, ki se v zrelih letih odločijo za čebelarjenje. Podobno razmišlja tudi Silvo Božičko, ki ima enega od svojih čebelnjakov na domačem, z rožami obdanem vrtu, drugega sredi Haloz, v Trdobojcih, kjer je narava še neokrnjena: "Tudi stari čebelarji se vedno učimo, o apiterapiji denimo se pred 40 leti, ko sem prvikrat poslušal predavanje o njej, ni kaj dosti vedelo, zdaj se sam ukvarjam z mislijo, da bi s tovrstno ponudbo dopolnil svoje izdelke medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka in čebeljega strupa, ki ga tudi pridobivam."