Damijan Toplak
Leta 1904 je Albert Štiger v Slovenski Bistrici ustanovil podjetje za predelavo bučnega olja na obrtniški način. Še danes pa je štajersko-prekmursko bučno olje paradni konj slovenjebistriške oljarne, kjer je vodstvo podjetja z direktorjem dr. Igorjem Hustičem na čelu za novinarje pripravilo predstavitev podjetja in same proizvodnje. Hustič je povedal, da je bilo lansko poslovno leto zanje po petnajstih letih uspešnega poslovanja sila zahtevno, saj so jim prihodki s predlanskih 63,6 upadli na vsega 34,5 milijona evrov, kar je bilo po svoje zaradi nestabilnih razmer na srbskem in ukrajinskem trgu ter nižjega povpraševanja po njihovih jedilnih oljih, do neke mere pričakovano. Pod črto so lani imeli 1,3 milijona evrov izgube, a letos znova že vse mesece poslujejo z dobičkom.
Podjetje zaposluje med 90 in 100 ljudi, od leta 2019 pa je njegov lastnik družba Plasta v lasti Franca Freliha. Plasta ima poleg štirih proizvodnih (kemičnih) podjetjih v lasti tudi tri prehrambna podjetja - ob slovenjebistriški Gei še tovarni piojač Dana iz Mirne na Dolenjskem in pa Vital iz kraja Mestinje. Gea je tudi edino slovensko podjetje z lastno rafinerijo jedilnih olj, ko surova olja rafinirajo v olja, ki so potem primerna za prehranjevanje ljudi. Na poti do sedanjega obsega poslovanja Gee sta bila pomembna mejnika leto 1998 in prevzem Oljarice Domžale ter leto 2005 in nakup Oljarice Kranj. Tako Gea danes prideluje 60 do 70 vrst jedilnih olj, v lanskih 27 tisoč tonah prodanega jedilnega olja pa je količinsko zanje najpomembnejše sončnično olje, po prestižu pa bučno olje. Surovine za svoja olja sicer nabavljajo v vseh državah nekdanje Jugoslavije, ter na Madžarskem, v Romuniji in v Bolgariji, bučna semena pa v Sloveniji in manjkajoča v Avstriji.
Na trgovskih policah imajo na področju jedilnih olj v Gei na slovenskem trgu okrog petinski tržni delež, kar 38 odstotkov prihodkov pa ustvarijo na tujem - največ na Hrvaškem, v Italiji, Švici, Avstriji in Nemčiji, je pa njihova bučna olja recimo najti tudi na trgih Avstralije, Kanade in ZDA. Lani so kar 700 tisoč evrov investirali v novo čistilno napravo, letos bodo investirali na področju fotovoltaike. Njihova konkurenca prihaja predvsem iz Vzhodne in Jugovzhodne Evrope, so pa v dokaj neenakem položaju, kar se višjih plač in višje njihove obdavčitve tiče, tudi stroški energentov so pri nas višji, pove Igor Hustič. Po njegovem je to tudi glavni razlog, da zasebni lastniki, nazadnje Panvita in Celjske mesnine, prodajajo podjetja, in to hrvaškim lastnikom, kjer jim stojijo ob strani finančno močni hrvaški pokojninski skladi. Ker pa proizvajajo izdelke srednje- in višje cenovnega razreda, bodo še naprej stavili na kakovost in varnost njihovih izdelkov
