Kurt Verdnik je bil eden tistih meščanov, zaradi katerih je Maribor posebno mesto in Mariborčani posebni, srčni ljudje. Mestu dajejo dušo, nosijo ga v srcu, skupaj oblikujejo osebnost mesta in človeka, so vez med preteklostjo in prihodnostjo, so vzdušje ulic, hiš, lokalov, parka, dajejo življenje kulturi in navdušenje dogodkom. Bil je pomemben soustvarjalec dolgega, lahko bi rekli zlatega obdobja na področju fotografije in fotografske opreme, močno sled v mestu pa je pustil tudi z najlepšimi podobami, ki jih je s fotografskim aparatom nenehno iskal in z njimi razveseljeval.
Rodil se je sredi vojne na Lentu mami Elzi in očetu Viktorju ter se pridružil 13 let starejšemu bratu Viktorju. Vse življenje sta bila ne samo brata, ampak tesna sopotnika in prijatelja, ki sta širila obzorja drug drugemu in kasneje vsem članom družine: z ljubeznijo do fotografije, glasbe, knjig, potovanj, z raziskovanji novega in neznanega, radovednostjo in še mnogo čem. Med potomce pa sta zasejala še nekaj dragocenega: kako lepo je dajati, se razdajati, deliti dobro.
Končal je trgovsko šolo in se takoj zaposlil v Fototrgovini v Gosposki ulici. Ob delu je obiskoval poslovodsko šolo in že pri 24 letih postal poslovodja. Že takrat je postajal nepogrešljiv član mariborskega fotografskega sveta, majhna prodajalna pa tudi kraj srečevanj, razprav in strokovnih nasvetov tako za amaterske kot za profesionalne fotografe. Tam je srečal Nado, svojo življenjsko sopotnico in ljubezen, ki je bila prav tako predana fotografiji in Mariboru. Tudi sinu Petru, ki je zaposlen v Evropskem parlamentu v Luksemburgu, sta predala navdušenje do fotografije.
Leta 1980 so Fototrgovino preselili v povsem nov in veliko večji Foto Salon (trgovsko podjetje Vema, kasneje Kvik) na Trgu Borisa Kraigherja, danes Trgu Leona Štuklja, ki je postal ena največjih trgovin s fotografsko opremo v Sloveniji. Tam so Kurtove vizije lahko dobile krila. V svetlem in prostornem salonu je mesečno prirejal med ljubitelji umetnosti zelo priljubljene fotografske razstave. Na njih so se predstavljali tako mladi, nadebudni fotografi kot tudi velika imena slovenske in tuje fotografske scene. Dogodki so bili izjemno priljubljeni tudi zaradi Kurtove pregovorne gostoljubnosti, kozarca žlahtnega vina ter zanimive družbe in debat obiskovalcev.
Foto Salon je bil vse do leta 1996 središčna točka za fotografsko opremo in vse ustvarjalce v umetnosti fotografskega upodabljanja. Kraj, kjer so se mimoidoči ustavljali ob vedno estetsko urejenih izložbah, ki so jih vabile v notranjost, da bi videli ali odkrili še več. Potem so salon žal zaprli in Kurt se je upokojil.
A tako je dobil več časa za svojo največjo strast fotografiranje in svoje številne hobije. Bil je častni član Fotokluba Maribor, ob zaključku službovanja je na samostojni razstavi v Muzeju narodne osvoboditve Maribor predstavil zbirko svojih fotografij mariborskega Mestnega parka. Ukvarjal se je s filatelijo, numizmatiko, ustvaril je zavidljivo zbirko miniatur viskijev, zelo rad je potoval, igral in spremljal tenis, mešal koktejle in užival v dobrem vinu in pivu; bil je tudi velik ljubitelj glasbe, v mladosti je poslušal predvsem country in western ter rock’n’roll, kasneje pa se je zaljubil še v irski folk. Med številnimi prijatelji je bil znan tudi po tem, da je postregel najboljšo irsko kavo v mestu. Zame, njegovo nečakinjo, pa je bil vedno ljubeči stric, ki je poosebljal družino in Maribor.
Kurt je bil srčen in veder človek, ki se je iskreno veselil življenja in je cenil majhne radosti. Rad je dejal: "Uživaj, privošči si, a veš, kako kratko živiš in kako dolgo boš mrtev!?"
