Eden največjih filozofov in mislecev Emanuel Kant je zapisal: "Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo." Uspešno delo in življenje vrednot sta pogojena z domačo vzgojo, spoštovanjem dela in prijateljstvom.
Bil si le dobro leto starejši, vendar sva se poznala še iz gimnazijskih časov, čeprav si ti obiskoval II. gimnazijo in tam maturiral leta 1957, jaz pa klasično gimnazijo in maturiral leto kasneje. Družilo naju je razumevanje pomena poštenega dela, to, da sva oba že kot 17-letna fanta izgubila očeta, ter šport. Bil si odličen atlet, metalec kladiva in krogle, in ni čudno, da si kasneje kot podjetnik sponzoriral tudi olimpijskega in svetovnega prvaka v metu kladiva Primoža Kozmusa. Po maturi sva se oba odločila za študij na Univerzi v Ljubljani, ti za strojništvo, jaz pa na sosednji fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Mariborčani smo se kot študenti družili in preživljali študentska leta, ob takrat težkih finančnih razmerah tudi z dodatnim delom. Mogoče sta prav skromnost in domača vzgoja ter težke razmere tisto, kar že mladega človeka navadi na delo in spoštovanje poklica, ki ga pridobiš s študijem.
Že tvoj ded Pavel je imel majhno sodarsko delavnico, ustanovljeno že leta 1908, in s sodi oskrboval štajerske vinogradnike. Tvoj oče je bil tehnik in elektroinženir, vendar delavnica je ostala. Že takoj po smrti očeta si pri 17 letih prevzel delavnico. Tako si od mladosti bil povezan z lesom in obdelavo lesa. Oba sva diplomirala kot inženirja v istih letih in se seveda vrnila v mesto svoje mladosti, ti v svojo delavnico, jaz pa v Mariborsko livarno. Tako je takrat bilo z mladimi inženirji, saj nihče ni razmišljal o drugem, kot o svoji stroki in inženirskem delu. Tam na vogalu Pajkove ulice in Betnavske ceste, v svoji obrtni delavnici, si že leta 1967 izdelal prvi večvretenski mizarski skobeljni stroj. Izdeloval si tudi smuči, sani in robnike za smuči. Tudi moje Elanove smuči si na novo opremil z jeklenimi robniki in vsakomur sem dejal, pojdite k Pavletu in imeli boste najboljše robnike. Tvoja delavnica je rasla in s svojimi skobeljnimi stroji si se predstavljal ne le doma, temveč tudi v tujini. Bili so časi, ko je tudi celotna družba spoštovala gospodarstvo, inženirsko delo in lasten razvoj. Tudi mladina se je v bistveno večji meri usmerjala v vajeniške (danes jih na žalost sploh več nimamo) in strokovne šole. Bil je čas, ko se je gradilo in ustvarjalo ter ne mešetarilo.
Po letu 1980 je razvoj tvojih lesarskih strojev šel v smeri industrijske obdelave lesa. Razvil si stroje za vsestransko vzdolžno obdelavo lesa z veliko natančnostjo in zmogljivostjo. Sledile so nove inovacije in patentne prijave in razvoj je zahteval drugačen pristop. Na osnovi uspehov na trgu si moral iskati možnosti industrijske izdelave. Zgradil si nove obrate v Hočah pri Mariboru in leta 1986 tam začel industrijsko proizvodnjo ter vse večje zaposlovanje ljudi. V tistih časih si imel ob tem velike težave in zaplete. Vsi, ki smo zadeve razumeli, smo ti pomagali pri teh prizadevanjih. S svojo vztrajnostjo in elanom si prebrodil težave. Že v začetku 90-ih let je podjetje Lestro imelo blizu 200 zaposlenih. Ustrezno zahtevam trga je Lestro na trgu predstavil nov tip stroja za obdelavo lesa Superles, ki je predstavljal nove tehnološke možnosti pri obdelavi lesa. Ob vseh uspehih pa je v obdobju 1991-1994, ob ustanovitvi samostojne Slovenije, gospodarstvo doletela velika kriza. Razpad tržišč, zaostritev finančnih pogojev, plačilna kriza so ustvarili razmere, ko je marsikatero podjetje zašlo v velike težave in končalo v stečaju. Cena osamosvojitve je bila visoka. Pavel ni klonil in delal vztrajno naprej. Pod hudim pritiskom je iskal rešitev. S svojim inženirski znanjem in inovativnostjo je razvil nov horizontalen krožen princip odrezovanja lesa in izdelal stroj Rotoles. Novi izdelek je patentiral v številnih državah in ga leta 1994 predstavil na sejmu v Atlanti v ZDA ter prejel najvišja priznanja. Lahko rečemo, da ta stroj velja v svetu za najžlahtnejši dosežek slovenske strojne industrije.
Vzporedno s tem strojem je nadaljeval industrijski razvoj skobeljnih strojev z velikimi podajalnimi hitrostmi ter razvoj celovitih tehnoloških linij z avtomatiziranimi stiskalnicami za ravne in ukrivljene nosilce ter linije za vzdolžno lepljenje lesa. S tem je na svetovnem trgu prispeval k napredku tehnologije obdelave lesa. Ob številnih inovacijah in patentih je za svoje delo ob svoji 70-letnici prejel tudi nagrado za življenjsko delo. Ob tem razvoju je podjetje imelo celo 400 zaposlenih. .
Osebno smatram, da je Pavel Ledinek med tremi najpomembnejšimi inženirskimi ustvarjalci v slovenski zgodovini in vsi izhajajo iz Štajerske: Franček Kovačec iz Cerkvenjaka, delo začel v Metalni in nekaj časa bil tudi tehniški direktor v Tamu, ter potem dolgoletni profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, sodeloval pri industrijski gradnji ca. 300 objektov; Ivan Munda, rojen v Frankovcih in dolga leta zaposlen v Metalni, in ob koncu strokovnega dela na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, izjemen konstruktor žerjavov in njegovi žerjavi so še danes v funkciji in predvsem njegove kontejnerske žerjave zasledimo še zdaj v številnih velikih svetovnih pristaniščih; in tretji je prav Pavel Ledinek, saj so njegovi lesarski stroji v številnih podjetjih po vsem svetu. .
Prihodnost je odvisna od tega, kar počnemo v sedanjosti. Pavel, hvala ti za opravljeno delo. Ne bomo tožili, ker si odšel, hvaležni ostajamo, ker si bil. Ostaja pa le naša iskrena beseda: hvala ti in počivaj v miru.
Sožalje celotni družini z željo, da nadaljujejo v njegovem ustvarjalnem duhu.
