Je mariborska občina tik pred bankrotom, kot je še leta 2014 trdil mariborski župan Andrej Fištravec, ali na začetku najbolj razvojnega cikla v zgodovini, kot trdi danes, je bilo eno osrednjih vprašanj Večerovega soočenja županskih kandidatk in kandidatov v Narodnem domu. Da ga je leta 2013, ko je prevzel županske vajeti, na občini čakalo smetišče, je s prstom na bivšega župana Franca Kanglerja (NLS) pokazal Fištravec, ki kandidira s podporo volivcev: "Enaindvajset milijonov evrov starih grehov smo morali plačati v teh letih. Aquasystems, Veolia, univerzijada, radarji ..."
Kangler mu ni ostal dolžan. Da je Fištravcu v blagajni pustil devet milijonov evrov in občino v dobri finančni kondiciji, je povedal: "Ko je občino po mojem odstopu vodil Milan Mikl, se je ta z družbo Iskra za radarje pogodila za 3,5 milijona evrov. Po mojih informacijah kriminalisti prav zdaj preiskujejo, zakaj se je občina v Fištravčevem času pogodila za sedem milijonov. Enako tudi Veolia. Mi smo sodbo na prvi stopnji dobili. Potem pa je za občino postopek vodil Iztok Fras. Veste, od kod je na občino prišel? Iz Veolie. Ko se je z njimi pogodil za sedem milijonov evrov, je iz občine odšel. Pa veste kam? Nazaj v Veolio. On je svoje delo torej opravil."
{embed_youtube}https://youtu.be/XLHkNjwbWmY{/embed_youtube}
{okvircek}79616{/okvircek}
Dvanajst izgubljenih let
Da oba povzročata konflikte, zaradi česar kandidaturi vsakega od njiju nasprotuje vsaj 20, če ne 30 odstotkov Mariborčanov, je menil Vlado Šega (Levica) in dodal: "Jaz bi se na vajinem mestu džentelmensko umaknil iz kandidature." Da ga preseneča lahkotnost, s katero omenjata milijone davkoplačevalskega denarja, ki sta ga med svojim županovanjem zapravila, je dodal Saša Arsenovič (SMC): "Ne vem, kdaj sta uspela vsaj delček tega tudi dejansko zaslužiti."
Najbolj prepričal Arsenovič
V novi facebook skupini Moj Maribor, ki je namenjena razpravam o prihodnosti mesta, smo po soočenju zastavili vprašanje, kdo vas je najbolj prepričal. Po 128 glasovih je najbolj prepričal Saša Arsenovič, ki je dobil 51 odstotkov glasov. Sledili so mu Alenka Iskra, Lidija Divjak Mirnik, Franc Kangler ...
Je denar za Mariborsko knjižnico ali ne?
Na vprašanje, kako je preprečil bankrot občine, Fištravec ni odgovoril, je pa povedal, da se je Maribor v težki finančni situaciji znašel po zaslugi SMC: "Ostali smo brez 100 milijonov. Zdajšnji premier popravlja to politiko." Zakaj potem ni uspel najti časa, da bi se v torek ob obisku Marjana Šarca z njim sestal na štiri oči in se pogovoril o povprečnini, ki je največji prihodek občine? "O tem se z njim pogovarjam preko pogajalske skupine Skupnosti občin Slovenije. Bo pa Maribor dobil prihodnje leto 2,5 milijona evrov več, v dveh letih pa bo, tako obljublja premier, povprečnino izenačil z zakonskimi nalogami."
Da je Šarec Maribor obiskal na njeno pobudo, se je pohvalila Divjakova, ni pa bila konkretna pri odgovoru na vprašanje, kaj je ob njegovem obisku za Maribor iztržila. Je pa zavrnila navedbo Arsenoviča, ki je trdil, da mu je eden od ministrov zatrdil, da ima vlada na razpolago denar za gradnjo Mariborske knjižnice. Zanimivo pri tem je tudi, da knjižnice ni med desetimi prioritetnimi Arsenovičevimi projekti. "Minister Prešiček je res rekel, da bo knjižnica prioriteta, a tudi, da mu v proračunu manjka 30 milijonov evrov," je dejala Divjakova.
Alenka Iskra je donirala Uporniku
Ali je Alenka Iskra izpolnila obljubo, ki jo je dala pred državnozborskimi volitvami, da bo Uporniku nakazala tisoč evrov, je bilo vprašanje za župansko kandidatko SD. Povedala je, da je s pomočjo stranke obljubo izpolnila, kar je vodja Upornika Boris Krabonja sprva zanikal. Ko pa je po soočenju prišel domov, je ugotovil, da je Iskra resnično nakazala tisoč evrov.
Koliko je zadolžen Arsenovič?
Na vprašanje, ali bo, če bo župan, ostal lastnik družbe Galerija Gosposka, je Arsenovič odgovoril: "Verjamem, da me bodo politični nasprotniki želeli s konfliktom interesov diskreditirati, ampak moji objekti stojijo, niso luknje v cestah ali prazne jame. To so objekti, ki so bili sramota za mesto, danes pa so mestu v ponos in zaposlujejo ljudi. Za to sem vzel kredit, kot je marsikdo od vas vzel kredit za hišo ali avto. Naše podjetje, v katerem bom ostal lastnik, ne bom pa ga več upravljal, ima 3,5 milijona evrov obveznosti pri nepremičninah, vrednih 15 milijonov, pri visokem kapitalu in pri obljubi banke, da imam še kreditno sposobnost 3,5 milijona. Ta sredstva so že bila odobrena za razvoj Žičkega dvora, še ene od sramot, ki sem jo kupil in sta jo vidva (Kangler in Fištravec) gledala ves svoj čas. Torej, vpisana je maksimalna hipoteka pet milijonov evrov, od česar je koriščenih samo 900 tisoč evrov. In še to: obveznosti do dobaviteljev, države, mesta, bank, zaposlenih poravnavam na sekundo."
Fištravec bo napisal zakon, Kangler pa zagotovil podporo
Tudi o razvoju Pohorja so imeli županski kandidati različne poglede. Medtem ko je Igor Domanjko (Lista novinarja Bojana Požarja) menil, da je največji negativni dejavnik v razvoju Pohorja prav sedanje županstvo, je Fištravec prepričan, da bi brez njega po zlomu ŠC Pohorje na hribu imeli le še kup starega železa. Z vprašanjem, zakaj v državnem zboru še vedno ni predlagala zakona o Pohorju, se je soočila Divjakova. Da je ne bo več čakal, ji je zabrusil Fištravec: "Svojim sodelavcem sem že dal nalogo, da zakon napišejo, potem pa se bomo sestali z mariborskimi poslanci, ki ga bodo vložili v državni zbor." Kangler je pri tem obljubil, da bo, če bo LMŠ zakon o Pohorju v državnem zboru podprla, sam zagotovil glasove vseh opozicijskih poslancev.
Tudi o razvoju Pohorja so imeli županski kandidati različne poglede
Kdo se boji priseljevanja Kitajcev?
Da Fištravčevih stikov s Kitajsko ne bi negoval naprej, saj bi bilo treba bolj izkoristiti evropska sredstva, je bil kategoričen Šega, medtem ko drugi kandidati teh vrat niso popolnoma zaprli. "Seveda, če bi se izkazali za dobre, vendar do zdaj tega nisem zaznala," je bila vseeno kritična Petelinova. Je pa z naslednjo izjavo vznemiril Arsenovič: "Sem odločno proti, da bi Kitajci postali lastniki letališča. Imamo probleme z migranti, po drugi strani pa si želimo tu nekaj tisoč Kitajcev, ki bi prišli v Maribor. Želim si evropskega kapitala, katerega lastniki so ljudje, ki so nam po kulturi bližje."
Da je zanimivo, da se priseljevanja Kitajcev boji prav Arsenovič iz SMC, se je odzval Kangler: "Nima pa velikih oči, ko njegova stranka v Slovenijo kliče migrante, ki so v Bosni." Fištravec pa je vsem zastavil vprašanje: "Kdo je največji trgovinski partner Slovenije izven EU? Si lahko mislite?" In ponudil tudi odgovor: "Kitajska, seveda."
Pogledi preostalih županskih kandidatov
Za Igorja Jurišiča je bilo Večerovo soočenje dokaz pravilne odločitve, da kandidira za župana Maribora na listi Stranke mladih - Zeleni Evrope. Pričakoval je spopad vizij in projektov, ne pa prepirov in obtoževanj. To se mora končati, pravi Jurišič, ki sam napoveduje finančno nezahtevne projekte, ki bodo usmerjeni k ljudem, ne h kapitalu: "To so uvedba hitrega zdravnika v okviru lekarne, takojšnja ukinitev vinjete na hitri cesti skozi Maribor od Bohove do Pesnice ter zip-line od Koroškega mostu do Lenta."
Zdenko Vinkov, Stranka slovenskega naroda: "Prvi ukrep, ki bi ga izvedel kot župan Maribora, je absolutno zamenjava celotne občinske uprave. Naslednji ukrep so investicije v delovna mesta, nato pa varnost. O tem, ali naj v Mariboru postavimo migrantske centre ali ne, naj odločijo Mariborčani na referendumu."
Županski kandidat Stranke medgeneracijske solidarnosti in razvoja Borut Ambrožič poudarja, da bi najprej sprejel strategijo družbene odgovornosti MOM. Nato bi v dialogu z državo in izvajalci zdravstvenih storitev vzpostavil negovalni oddelek oziroma bolnišnico ter povečal število postelj v domovih za starejše in obseg pomoči na domu. "Na soočenjih so vsekakor izpostavljene pomembne teme, premalo pa je izpostavljen človek in s tem povezana vprašanja starajoče se družbe, kar je zelo prisotno tudi v Mariboru. Ni normalno, da je čakalna doba za enoposteljno sobo v domu za starejše pet let," je dejal Ambrožič.
Pripravljenih imajo 75 mikro ukrepov, ki se jih da hitro izpeljati in ne terjajo velikega vložka, pravi Josip Rotar, županski kandidat Liste kolesarjev in pešcev. "Povezovali bomo občine vzhodne Slovenije, da v Ljubljani in Bruslju pridobimo denar za Maribor oziroma regijo. Zaključiti je treba tudi odprte projekte, ne glede na to, kdo bo župan," razmišlja Rotar in poudarja, da se razprava v kampanji trenutno preveč osredotoča le na županske kandidate, "pri čemer prihaja do obračunov med starimi akterji in v takšni debati je težko sploh prepoznati ostale". Zato meni, da bi se morali bolj preusmeriti v liste za mestni svet, ker so pomembnejše od župana.
Na Večerovem soočenju so se s transparenti pojavili podporniki Andreja Šiška, županskega kandidata Zedinjene Slovenije, ki je v priporu. V njegovi odsotnosti nam je sopredsednica stranke Anica Bidar posredovala Šiškovo stališče: "Na soočenju smo zasledili preveč pogrevanja starih zamer in nepomembnih obračunavanj, brez vizije za prihodnost. Mi bi odprli vprašanja glede izboljšanja kakovosti življenja Mariborčanov. Podpiramo vse projekte, ki bodo odpirali delovna mesta, ne zgolj za visoko kvalificiran kader, temveč za ostale meščane, ki živijo v stiski, in za mlade, da bodo lahko tudi sami ustvarjali delovna mesta v Mariboru in ne v tujini."
Županski kandidat Desusa Uroš Prikl v dosedanji kampanji pogreša razprave o oskrbi in pomoči na domu, o institucionalnem varstvu, socialnih programih, problematiki invalidov ... Če bi bil izvoljen za župana, bi najprej sklical sestanek s predstavniki gospodarstva, kjer bi se jim v maksimalni meri zagotovila vsa potrebna podpora za njihovo nemoteno delovanje, saj je to podlaga za nova delovna mesta in razvoj mesta. Prioritetno bi se lotil še reorganizacije mestne uprave, strategije o turizmu in nove, celovite prometne ureditve.
Aleksander Kamenik, Stranka Aleksandra Kamenika: "Na prvem mestu so skrb za socialno ogrožene, brezplačne veterinarske storitve, skrb za starejše, ki so pogosto pozabljeni od vseh. Turizem bi spodbudili s pomoli ob Dravi, po kateri bi pluli električni čolni. Eden od pomolov bi bil namenjen gasilcem, ki čistijo reko in rešujejo ptice. Preplastili ali kvalitetno zakrpali bi vse ceste v mestu."
Županski kandidat Zelenih Slovenije Rok Zalar je med prioritetnimi nalogami izpostavil kadrovsko strukturno optimizacijo mestne uprave in pregled javno-zasebnega sektorja in njegov nadzor. "Prevečkrat se dogaja, da občani od javno-zasebnega partnerstva nimajo ničesar, denar iz javnih podjetij pa odteka v zasebne roke. Nujno je, da pričnejo delovati krajevne skupnosti in mestne četrti, da prične delovati javna uprava. Tudi zaradi črpanja sredstev."
Matic Matjašič, ki za župana kandidira na Listi mladih Povezujemo, je na Večerovem soočenju pogrešal več z mladimi povezanih rešitev, opazil pa je, da nekateri v občinstvu niso znali ločiti med nešportnim navijanjem in podporo kandidatu. Sam bi kot župan najprej opravil revizijo mestne uprave in proračuna ter vsem občanom predstavil realno finančno stanje občine in jim ponudil možnost soodločanja (participatorni proračun). Zavzel bi se tudi za celovito prenovo športnih objektov, prazna občinska stanovanja pa bi spremenil v stanovanja za mlade družine in oskrbovana stanovanja za starejše. (pa, ank, beb)