Jasmina Cehnar
Ob današnjem mednarodnem dnevu mladih je Združenje Epeka na Mariborskem otoku tudi letos pripravilo celodnevno dogajanje z delavnicami in druženjem, na njem pa so se predstavile organizacije, ki delujejo na področju mladine. Dogodek so okronali z okroglo mizo o sodelovanju in vključevanju mladih na lokalni, državni in globalni ravni.
Mladi kot "reklamni pano"
Govorili so Nomi Hrast, študentka in predsednica komisije za mladinska vprašanja MOM, Robert Križanič, direktor Zavoda Povod, in Patrik Kristl, študent filozofije in član Piratske stranke. Ključno vprašanje je bilo, kako mlade, ki jim je pogosto očitana apatičnost, družbeno in politično aktivirati. In odgovor? Osnova je ekonomska varnost, šele nato lahko pride participacija. "Mladim je treba dati okvir, kjer se počutijo varno in sprejeto in kjer lahko izražajo svoje strasti," je prepričan Križanič. Hrastova pa je dejala, da je težava, ker današnja mladina ne najde svojega poslanstva, "tiste iskrice v sebi", zato bi morali imeti čim več priložnosti raziskovati, kaj jih resnično veseli.
Na otoku podružnica mladinskega centra
V Združenju Epeka so na kopališču Mariborski otok čez letošnje poletje prvič odprli podružnico svojega mladinskega centra, sicer stacioniranega v Preradovičevi ulici 1. "Ker smo tukaj že v preteklih letih izvajali aktivnosti v kopalni sezoni, smo ugotovili, da je manko programa, ki bi neposredno nagovarjal mlade," je pojasnil Žiga Dobnikar, romski aktivator iz Epeke. Mladim na kopališču tako omogočajo namizne igre, animacije, izobraževanja, tekmovanja in družabne dogodke, kmalu naj bi v sodelovanju z mariborskimi športnimi klubi začeli še športne aktivnosti. "Sčasoma želimo svoje dejavnosti razširiti na celo sezono in otok oživiti tudi zunaj kopalne sezone," je še dejal Dobnikar.
Stran z iniciativo
Velik problem je tudi vključenost mladih v lokalno okolje. V zadnjih letih se je razpaslo prepričanje, sladila pa mu je tudi vzgoja - ne le staršev, temveč tudi šol -, da je Maribor neperspektivno mesto, je pripovedovala Nomi Hrast. "Zdi se mi, da imajo vsi mladi v Mariboru miselnost, da je to mesto le neka prehodna točka in da bodo iz njega odšli. A tudi če gredo v tujino študirat ali delat, naj imajo v mislih, da ni narobe priti nazaj. Da je to navsezadnje prav, saj lahko ogromno prispevajo k lokalnemu okolju. Hkrati pa mora lokalno okolje zagotoviti mladim, da so tu dobrodošli, da imajo možnost s svojim znanjem tukaj nekaj spremeniti in nekomu pomagati," je poudarila Hrastova.
