Miha Dajčman
Minulo noč vreme ni bilo po godu sadjarjev. Nizke temperature, na Štajerskem so izmerili med minus dve do minus štiri stopinje Celzija, bodo na določenem sadnem drevju pustile posledice, saj je fenološki razvoj sadnih rastlin ob novi mili zimi prehiter. Stopnja fenološkega razvoja rastlin je trenutno zelo različna in odvisna od lokacije, vrste, sorte, lege in kondicije rastlin.
Kmetje se proti pozebi borijo na različne načine. Nekateri so temperature nad lediščem skušali zadrževati z dimom in kurjenjem ognja, med bolj učinkovite prijeme pa spada oroševanje, ki se ga poslužujejo tudi v Sadjarskem centru Maribor - Gačnik, ki spada pod Kmetijsko gozdarski zavod Maribor. "Že nekaj let pozebo preprečujemo z oroševanjem, ki spada med najuspešnejše metode, a je ta tudi zelo draga. Tri dni zapored smo imeli v Gačniku minus, zadnji dve noči smo se zaradi minus treh stopinj Celzija in več odločili za oroševanje. Jablana je v tem obdobju v fenološki fazi E2, kar pomeni, da postaja občutljivejša," nam je v zgodnjih jutranjih urah v pomrznjenem sadovnjaku jablan in češenj dejala Biserka Donik Purgaj iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribora.
Kaj točno se dogaja med oroševanjem? "Oroševati začnemo pri plusu, ker takrat cvet še nima temperature pod lediščem. Če mi takrat dovajamo dovolj energije, se ta ohranja v cvetu in ne pade v minus. Z nadaljevanjem oroševanja in dovajanjem vode ohranjamo to temperaturo v cvetu. Po vrhu se naredi ledena skorja, cvet ostane nepoškodovan. Oroševalni sistem mora biti pravilno vklopljen, pa tudi izklopiti ga ne smemo prehitro, šele pri dveh stopinjah plusa. Če bi nehali pri ničli, bi led, ki bi se topil, zažgal cvet. Led se mora taliti hitro. Najbolje je, da to stori sonce ob visokih temperaturah, če te možnosti nimamo, moramo podaljševati oroševanje," pojasni Donik Purgaj. "Žal večina kmetov nima možnosti oroševanja, saj nimajo vodnih zajemališč, težko dobijo vodna dovoljenja, oroševalni sistemi pa so zelo dragi. Tudi priprave za oroševanje vzamejo dva tedna dela," še pove Biserka Donik Purgaj.
"Minulo noč se je ozračje umirilo, noč je bila jasna, ozračje hladno in suho, veter pa se je večinoma polegel, zato se je tudi ponekod po nižinah ohladilo pod minus pet stopinj Celzija. Le v prevetrenih in gričevnatih delih Primorske je bilo nad ničlo," so pojasnili na Arsu.
Do škode bi lahko prišlo na zgodaj cvetočih sadnih vrstah, kot so marelice, mandlji, breskve, zgodaj cvetoče češnje, prav tako bi se lahko škoda pojavila na sadnih drevesih, ki so v fazi odganjanja, to so kakiji in aktinidije, so opozorili na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). "Poudariti je treba, da so v nižinskih legah sadna drevesa v poznejših fenoloških fazah, kar bi lahko omililo škodo," zapis zbornice povzema STA. Na bolj zaprtih, hladnih legah je razvoj sadne vrste poznejši in take lege utrpijo manj škode kot lege, ki so na sončnih legah.
Nizke temperature bodo po napovedih vremenoslovcev vztrajale tudi v prihodnjih dneh. Za odpirajoče in odprte cvetove je nevarno že, če se temperature spustijo pod minus dve stopinji Celzija, pravijo na kmetijskem ministrstvu. Sadjarjem svetujejo obisk spletne strani javne službe v sadjarstvu.
