Miha Dajčman
Začetek pomladi z intervali nizkih temperatur ni prizanesel sadjarjem širom Slovenije. Najprej je mraz po 22. marcu poškodoval koščičarje - marelice in breskve v začetni fazi cvetenja. Ta teden so na udaru še jablane in hruške, te predstavljajo 90 odstotkov intenzivnega sadjarstva pri nas. Ni nujno, da pozeba prizadene celoten pridelek. Vse je odvisno od fenološkega razvoja ploda, pa tudi od lege in mnogih drugih dejavnikov. Proti pozebi se kmetje lahko borijo na več načinov, med aktivnimi so krepitev rastline s škropljenjem, pa kurjenje in dim, mešanje zraka ali oroševanje. Borba z naravo kmete veliko stane, kljub trudu vztrajnih in predanih kmetov pa narava največkrat zmaga.
Minuli dve noči so se temperature v Svečini spustile krepko pod -5 stopinj Celzija, ta temperatura je lahko za jablane v trenutni fenološki fazi, ki prehiteva za 10 do 14 dni glede na dvajsetletno povprečje, usodna. V družini Šerbinek, kjer delujejo pod blagovno znamko Vino Kušter, so se odločili, da skušajo skoraj dva hektarja jablan delno rešiti z kurjenjem v sadovnjaku. Drugi dan njihove akcije, minulo noč, smo se jim pridružili in ponudili dvoje dodatnih rok.
Kurjenje pomaga, a je drago kot tudi vsi ostali načini zaščite
V Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor so z objavami kmetovalce opozarjali o nevarnosti in jih informirali o zaščiti. Soršak pravi, da zaščito delijo na aktivno in pasivno. Med pasivne spadajo različne lege, sorte, podlage, vzgojne oblike in gnojenja. Med aktivne oblike pa spadajo prijemi, s katerimi si pridelovalci lahko pomagajo sedaj, med te metode spadajo škorpljenja in s tem krepitve rastlin, kurjenje in zamegljevanje, uporaba vetrnic in oroševanje. Prav slednje bi naj pridelek zaščitilo tudi pri temperaturah pod -6 stopinj Celzija, na spletu pa smo lahko te dni zasledili fotografije orošenih sadovnjakov v okolici Brežic. "To ni edini način zaščite, je pa eden bolj sigurnih. Obstaja pa problem, da je za to zaščito potrebna ogromna količina vode, ki po večini ni na razpolago. V nekaterih primerih pa je oroševanje problematično tudi zaradi teže ledu na vejah. Tudi kurjenje je učinkovito, temperatura se dvigne za stopinjo ali dve, a je tudi to drago. Splača se le pri sadnih vrstah, ki so profitabilne in imajo višjo ceno," pravi Andrej Soršak, ki meni, da sadjarje pred pozebo lahko varuje le kombinacija pasivne in aktivne zaščite, kar je težko izvedljivo. V prihodnje pa bi problem lahko rešile nove, drugačne in odpornejše sorte.
Trta zaenkrat kljubuje mrazu
V minulih letih se je pozeba na Štajerskem dvakrat v velikem obsegu zgodila tudi v vinogradih. Trta se še ne razvija, zato je odporna na nizke temperature, a se na nekaterih očesih trt že poznajo nizke temperature zadnjih dni, so nas opozorili vinogradniki.
Zaradi pozebe v Vipavski dolini katastrofa v sadovnjakih
Zaradi nizkih jutranjih temperatur, ki so se v posameznih delih Vipavske doline davi spustile celo do -6 stopinj Celzija, je pozebla večina letošnjega pridelka breskev, kakijev, aktinidije in delno tudi marelic. Za oceno letine češenj bo potrebno še nekoliko počakati, ker je večina cvetov še v popkih, odprti cvetovi pa so ožgani zaradi mraza.
V kmetijski svetovalni službi v Ajdovščini se bojijo, da je pozeba škodo naredila tudi v vinogradih.
Kmetijski svetovalec kmetijsko svetovalne službe Ajdovščina Rajko Črv je za STA povedal, da so zaradi nizkih temperatur pozeble vse sadne vrste, ki so v tem času cvetele ali brstele. Točen obseg škode po pozebi bo viden v prihodnjih dneh, ko se bodo temperature nekoliko dvignile in se bo vegetacija nadaljevala.
Podatki na Agro-meteorološkem portalu Slovenije kažejo, da je bilo ponoči v Vipavski dolini zelo mrzlo za april. Meteorološka postaja v Potočah je tako zabeležila okoli -4 stopinje Celzija vse od polnoči naprej, med 5. in 6. uro zjutraj pa se je temperatura spustila še niže, celo do -6,6 stopinje Celzija. Na Slapu je bila izmerjena temperatura sicer nekoliko višja, kljub temu se je spustila vse do -4,8 stopinje Celzija.
O pozebi in trenutnih razmerah je kmetijska svetovalna služba že obvestila vodstva prizadetih občanih, njihovo ukrepanje pa bo znano po znanem obsegu škode.
V Goriških Brdih tokrat ni bilo hujše pozebe, ta je svoje naredila že v preteklem tednu, ko so v nižjih legah pomrznili kakiji,breskve in jagode. (sta)
