(VIDEO) Udarna, tekoča obletnica. In to kaka obletnica Tekoche Kru. Neoš ki!

Na daleč se sicer ni glih vreji vid'lo. Samo, tak', preko prsta, je bila tista flaša jegra, iz katere so cuzali na odru, gladko prazna. Tam nekje proti koncu, ko je Emkej že objemal Šuljota, vsi pa so se zahvaljevali Jokiću, da jih je spravil spet skupaj. Najprej so jegra, ugibam, praznili zaradi treme - kdo pa te ne bi imel treme po skoraj štirih letih od zadnjega špila? - potem pa ziher od navdušenja. Ali kot je retorično vprašal Emkej: "Udarnik, se 'mate tak fajn ko jaz?" Pa potem malo kasneje: "Jaz sn pijan ko kurba." Saj pa je te bila obletnica, ne?
In to kaka obletnica! Tekochee Kru, neponovljivi mariborski rap patrony, ki so še vedno kolektivni duh časa, ni koncertiral skoraj štiri leta. Štiri. Leta. Vsi bi razumeli, če bi se jim malo poznalo. Samo so zvežbali. O, ja. Kot da bi redno koncertirali. Kot da bi bilo včeraj. Bum. Ker... To? Taki špil, kjer so giga aplavz pokasirali organizator, fotograf in Šuljo, ker je končno tudi rapal v 3PM in Se vozim in še kje. Koncert, na katerega je prišel folk, ki je vedel, zakaj je tam. Ne samo vedel. Čakal. Folk, ki se je cotal od smeha, ko sta na izjemni vizualni spremljavi plesali avodako(t)i in, khm, rjave klobase. Veronika, stari. Še vedno lula. Še vedno prdi. Še vedno kaka. Ker za to je šlo: še. Repete.
Špil, ki je bil razprodan že novembra, se je res začel (šele) točno opolnoči, potem ko sta ogrevala YNGfirefly in legenda Eyeceeou. No, začel. Če nisi zamudil. Če ti, stari, najbolj sitn zagušen kelnar ni noso pice en fuzbal polcajt in potem po eni uri zamešal račun do amena. To je ta tekochee december. Saj ga, modela, razumeš, da je znucan. Kdo pa te ni v teh dneh, ne? Samo še dobro, da ga šef ni vido, kak' je s treh metrov jezno zabrisal dve tasi, ki sta - pa, ja, no, stari, glavni si! - elegantno pristali na svojem mestu. Čudo.
Zato, če si vletel na drugi komad, in videl vse tiste ludi, roke v luftu, je bilo, kot da si padel v ameriški film o hip-hopu. 8 Mile, Straight Outta Compton, sami si zberite. Ampak po naše. Ni to kopija. To je Maribor. In to Tekochee Kru. Čeprav niso iz zdaj že zaprašene Štale v glavi (2003) ponucali nič, je od
preostalih dveh albumov Adijo stari, kaki scenarij (2007) in Sabljasti tiger (2014) vseeno minilo že ohoho. Pa veste, kaj? Folk, tudi tisti, ki so še prste cuzali, ko se je razširjeni Tekochee Kru - na začudenje Bolgarov, Madžarov - predstavil s Si me že spoznal in besedami "da se krog ne prekine, Šula, Mito, Gersh in Tine/novih članov še ne poznaš: Sniki, Emkej in Staš", je poznal vse komade. Vletali so točno tam, kjer so morali. Že res, kot je Sniki, mitraljez dovtipov, rekel za Večer, da se današanja generacija zapira v svoje partyje in si kot vsaka generacija pač dela svojo sceno, ampak obenem je prav ta generacija lahko videla, kaj je bila poanta Tekocheega. Krog, krog, krog, fčeraj sn bil not, danes hočem sok. No, to. Priji polek filozofija.
Koncert je bil toliko bolj dragocen, ker se ekipa ni odločila, da bi, četudi bi ga gladko nafilala, dodala še nedeljsko ponovitev. Bil je edinstven. Ali si bil ali pa ne. Šestindvajset štiklov so stiš(č)ali v uro pa pol, uro tričetrt. Niso šli dol za bis. Eh. "Zdaj smo šli mi kao dol." Ni bil to taki špil. Malo drugače. "Če je bil dva komada nazaj Na šihtu, stari, nea moreš tega rečt!" je Emkej siknil dol pod oder, ko so padale glasbene. In v tisti ek par sekund za tem, preden je zadišalo po štiklu Neoš ki, poprosil, če mu lahko vržejo kakega zvitega. "Na, enega ti dam nazaj, ker si mi dva dal." Če to ni bistvo Tekocheega, ne vem, kaj je. Štajerska solidarnost. Maribor patrony. Se vozim.
{facebookpost}https://www.facebook.com/FestivalAlternativneKulture/videos/358178134966865/{/facebookpost}
Tekochee Kru je bil spet to, kar je bil nazadnje: na kreativne zobe se mečeta osrajčkani Sniki in frontmanovski Emkej, medtem ko modro, udarno in kvantno vskočita Luga/Uno in Mito, dunajsko v komade ponosno vletava še Stash, nad vsem pa bdi budna uha Šuljota. Gosta Šulek na kitari (Vrtnarim) in Ico (Na soku) sta bila ravno prav tempirana kot tudi aplavz za Gersha. Ampak Tekochee je, kot je poudarjal Sniki, precej več. Da je ratal urbana legenda, ki jo rad pride poslušat tudi boter mariborskega rapa Easy-G, je zaslužna publika. Tekochee Kru je še vedno v iber top formi. Predobri formi, da bi se spet čakalo štiri leta na naslednji špil. Ker imajo potencial. Ko kus kus. Pa tigra. Sabljastega.