Že več kot desetletje se lahko zainteresirani podajo na katero od označenih poti Vinotourja, ki je prva mednarodna pot nordijske hoje med vinogradi, nastala v tesnem sodelovanju med Turističnim društvom Svečina in sosednjo občino Račane (Ratsch an der Weinstrasse) v Avstriji. Še bolje se je udeležiti organiziranega pohoda, zlasti, če smo v teh krajih prvič. Minulo soboto je organizatorica teh pohodov, domačinka Pika Radmilovič, popeljala na Jakobov pohod, ki sicer ne sodi med tradicionalne pohode: "Za Jakobovo imajo običajno dogodke pri sosedih v Avstriji, ker sprva niso nameravali ničesar pripravljati, smo se mi odločili narediti program."
Hoja ni v prvem planu
Tako se je dogajalo kar cel vikend, začenši s petkom, ko je bil prvi dan pokušin penin lokalnih vinarjev na Keblu, do nedelje, ko so pri Vinogradniškem muzeju ob programu postavili klopotec. V soboto pa so se pohodniki torej lahko sprehodili preko dvorišč vinogradniških kmetij ter okušali vinski letnik 2020. Nekoliko presenečena je bila sicer Radmilovičeva, da je od 50 prijavljenih pohodnikov prišlo na start pohoda le 17 ljudi. "Pohode imamo v vseh razmerah in vremenu, če je manjša skupina, je pravzaprav še bolj prijetno. Nikoli nimamo kakšnega posebnega tempa, zlasti če je vroče, kot je danes, zato je morda kdo, ki je prišel samo hodit, tudi razočaran, ampak v prvi vrsti je namen promocija teh krajev in ponudbe," je vajena že različnih situacij.
Prva postojanka je bila pri Vinotoču Pliberšek, kjer so bili leta 2010 med prvimi podpisniki pogodbe o pobratenju in sodelovanju med občinama Kungota in Račane. "Takrat sem bila tudi vinska kraljica in Pika je dala idejo, da bi naredili te pohodniške poti. To se je potem realiziralo in se tudi obrestuje. Če se imajo udeleženci pohoda pri nas dobro, pridejo spet med letom," je povedala Nataša Pliberšek. "Pri delu v turizmu moraš sam precej dati, a se ti potem vrne," doda. Pliberškovi so sicer med manjšimi svečinskimi vinarji, imajo predvsem sveža vina, znano je njihovo vino za špricerje.
Ledena trgatev uspela
Drugačno zgodbo z vinom pa pišeta Mitja Lo Duca in njegov sin Tim s svojimi vini Ducal. Kako sta iz Primorske prišla na Štajersko delat vina, je rad povedal Tim. Začelo se je z 200 let staro vinsko kletjo in hektarjem vinogradov, zdaj jih imajo že dvanajst. A iz več kot 24 tisoč trsov napolnijo le dvanajst tisoč steklenic. Usmerjajo se v pridelavo penin in vrhunskih vin ekološke pridelave iz zrelega grozdja, ki med postopkom odleži nekaj časa tudi v vkopanih glinenih amforah iz Gruzije. Pa tudi v betonskih posodah jajčastih oblik.
S temi posodami se zdaj spogledujejo tudi pri Jamnikovih, je ob obisku povedala Ivanka Jamnik. Znani so sicer po predikatnih in slajših vinih. Letos jim je uspela tudi ledena trgatev, ki so jo opravili prvič po letu 2008. Ob koncu lanskega leta so odprli tudi novo, moderno klet z degustacijskim prostorom.
Pohoda Vinotour pa torej ni brez skoka v Avstrijo. Tokrat na Bärenhof v Berghausnu, ki se prav tako ponaša s svojim vinom, še bolj pa se glas o njih širi zaradi medvedov, ki jim že vrsto let nudijo zatočišče. Po pokušini spet doma pri Valdhuberjih in njihovih vin Falot, pa se je že treba bolj okrepčati. Na Turistični kmetiji Elšnik, ki so prav tako ena rednih postojank pohodov, so pogostili z ocvrtim piščancem. Na petih hektarjih pridelujejo sedem sort belega vina, je povedala Mateja Elšnik, največ ga prodajo kar doma.
Ob koncu pa še skok na Kebl na penine ter ob vrnitvi na izhodišče v Svečini še mimo turistične kmetije Jarc, od koder je tudi aktualna mariborska vinska kraljica Neža Jarc, ki pa je imela tokrat obveznosti pri postavljanju klopotca na Lentu. Dodajmo, da je udeležba na pohodih brezplačna, so pa dobrodošli prostovoljni prispevki oziroma nakup majic. Zato so bili tokrat pohodniki z živo rumenimi majicami prepoznavni že na daleč, pred sončno pripeko pa so jih ščitili še slamniki Vinotour.
