Ob podaljšanju brezplačne najemnine invalidskim društvom v stavbi v Trubarjevi ulici so se v nekaterih kulturnih organizacijah vprašali, zakaj zanje veljajo drugačna pravila. "Če bi v občini naredili referendum in bi vprašali, komu damo, ali Romom ali invalidom, Romi ne bi dobili glasov. Do invalidov imajo ljudje več empatije," pravi Štefan Simončič, predsednik Združenja Epeka, ki pozdravlja odločitev občine glede invalidskih društev, a si želi, da bi bila pravila igre jasna. "Ko so nas odslovili, smo to nekako sprejeli, ker smo mislili, da velja za vse enako, zdaj pa vidimo, da ni tako. Radi bi poznali te kriterije," pravi Simončič.
Kot smo poročali, je Združenje Epeka zapustilo prostore na Koroški cesti, ker so se na občini odločili, da bodo začeli pobirati tržno najemnino. Simončič poudarja, da so v več občinskih prostorov vložili več kot 100 tisoč evrov, račune so redno plačevali, zato so prepričani, da so bili tudi oni vzorni najemniki, in če bi se odločitve sprejemale po tem kriteriju, bi jih morali obdržati.
Za ureditev prostorov bi moral poskrbeti lastnik
Marjan Miklavčič iz bukvarne na Koroški cesti, ki je ostal v prostorih in plačuje 620 evrov najemnine, razmišlja, da bi bilo občini verjetno nerodno, če bi se v medijih razkrilo, da so invalidom odrekli prostore. Prepričan je, da bi za ureditev prostorov moral poskrbeti lastnik - torej občina. "Ko smo omenili, da prostor ni primeren in da nima kurjave in vode, so nam rekli, da če nam ni všeč, naj gremo ven. Zdaj si predstavljajte, da najemate stanovanje in je nekaj narobe. Po navadi pride lastnik in popravi," razmišlja Miklavčič.
Bojkot koalicijskega sestanka
Mestni svetniki koalicijske Liste kolesarjev in pešcev se zaradi nerazumevanja občine glede brezplačnega najema prostorov niso udeležili internega koalicijskega sestanka. "Županov osebni pogled je ta, da morajo prostori prinašati neki dohodek, in iz tega sledi, da želi društvom zaračunavati tržno najemnino," pojasni predsednik stranke Josip Rotar. "Mesto potrebuje sistemsko rešitev, ne pa da se pogovarjamo vsakič znova, ko neki organizaciji poteče pogodba. Morali bi imeti pregled nad prostori, začrtano vizijo, kaj z njimi in kateri programi se kje izvajajo. Pri podaljševanju najemnin pa bi bilo smiselno točkovanje na podlagi programskih usmeritev. To ne more biti v domeni županove presoje," razmišlja Rotar.
Mateja Meh iz Društva Hiša!, ki je prej domovalo v Gosposki ulici, leta 2019 pa je bilo primorano poiskati nov prostor, tudi pozdravlja, da je občina invalidskim društvom podaljšala možnost brezplačnega najema. Upa pa, da bodo imeli odločevalci toliko posluha še za katera druga društva.
Individualno reševanje primerov ni smiselno
Tudi Bojan Golčar iz Zavoda PIP je zadovoljen, da se je za invalidska društva našla rešitev. "Je pa verjetno z vidika javnega mnenja lažje odpovedati najemno razmerje ali zaostriti pogoje najema organizaciji s področja kulture kakor invalidom. Eni in drugi pa si enako zaslužijo podporo občine za svoje delovanje, če je to kvalitetno in prinaša koristi širši javnosti ali specifični skupini občanov, razmišlja Golčar. "Parcialno reševanje problematike od primera do primera brez jasnih in vnaprej znanih kriterijev ni pravi način," meni Golčar.
"Z vidika javnega mnenja je verjetno lažje odpovedati najemno razmerje ali zaostriti pogoje najema organizaciji s področja kulture kakor invalidom"
Zavod PIP je že pred dobrim letom občino pozval k pripravi strategije. "Strategija rabe javnih prostorov ne more biti dokument, ki bi nastal ločeno od širšega premisleka o razvoju občine, saj gre pri oddajanju prostorov za ukrep, ki podpira razvojne cilje občine na raznolikih področjih, kot so kultura, turizem, okolje, zdravje, sociala, dolgoživa družba, mladina," razmišlja predsednik Zavoda PIP. Takšen dokument je pomemben, saj določi obseg, lokacijo, pogoje najema občinske infrastrukture. "Najslabše je, če se zasleduje zgolj kriterij najvišje ponujene najemnine, ker v tem primeru pač dobimo najemnike, ki pa niso nujno s svojimi dejavnostmi takšni, da bi prispevali k celoviti ponudbi na mikro in makro lokaciji ali se sploh ne vklopijo v določeno okolje," je kritičen Golčar.
Njihova raziskava je pokazala, da nevladne organizacije in socialna podjetja pogrešajo infrastrukturo, kot je bila nekoč Tkalka - torej skupne prostore za občasne sestanke, organizacijo delavnic, pisarniško delo, delo s strankami in umetniško ustvarjanje. Na Zavodu PIP so prepričani, da bi bile nevladne organizacije ob ustrezni ureditvi sistema najemov sposobne kriti tudi del stroškov najema, vendar ne po profitnih cenah.
V fazi pregleda stanja
Mariborska občina zdaj brezplačno oddaja še 50 poslovnih prostorov; uporabniki so različne nevladne organizacije, predvsem društva s področja zdravstvenega in socialnega varstva, javni kulturni zavodi in strokovne službe MOM. Trenutno so v fazi priprave pregleda stanja na področju poslovnih prostorov v njihovi lasti. "Ko bomo zbrali vse podatke, se bomo lotili priprave strategije, v kateri bomo določili tudi kriterije za oddajo prostorov," so odgovorili z občine.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
