Občine so, kot kažejo zadnji prehodni podatki ministrstva za finance za leto 2020, povečale zadolženost - skupna zadolženost 212 občin je konec minulega leta znašala 971,2 milijona evrov ali dobrih pet odstotkov več kot leto prej. Zadolženost v BDP je 2,1 odstotka, kar je največ po letu 2015. Povprečni skupni dolg na prebivalca je bil 473 evrov ali 24 evrov več kot leto prej. Večino predstavljajo dolgovi občin, približno petino pravnih oseb v občinah (javni zavodi, podjetja). Med najbolj zadolženimi ostaja občina Gornji Petrovci, ki je imela kar desetletje blokiran račun, njen dolg presega dva tisočaka na prebivalca. Visoko na lestvici je recimo tudi občina Solčava; njen dolg na prebivalca znaša 1157 evrov. Razlog je preprost – letni občinski proračun je tako skromen, da brez zadolženosti ne morejo izpeljati nobenega večjega projekta, opisuje županja Katarina Prelesnik, ki je ob prevzemu mandata podedovala veliko kreditov. "Šole, cestna infrastruktura, vedno, ko se dela kaj večjega, gradimo s pomočjo posojil," opisuje. "Milijon primerne porabe je ob tekočih transferjih in stroških premalo." Dodaja, da je kar nekaj dolga nastalo tudi zaradi spremembe zakona o financiranju občin, ki je del prej nepovratnih sredstev spremenil v povratna. "Kot v podjetju, vedeti moraš, zakaj jemlješ kredit. In da imaš ob tem vsa potrebna soglasja," še doda. Preverili smo še, kolikšna je zadolženost in zakaj se zadolžujejo v mestnih občinah Maribor, Celje in Ptuj.
Maribor: Pristopili k upravljanju dolga
Mariborska občina je na 31. mestu. Ob začetku mandata Saša Arsenoviča je bila občina zadolžena za 40,8 milijona evrov, leta 2019 je najela še 10,55 milijona evrov kredita in ga namenila sofinanciranju lastnega deleža pri projektih, ki so sofinancirani od EU in z državnimi sredstvi (gre za investicije in investicijsko vzdrževanje vrtcev, šol, športnih in kulturnih objektov). Nekaj kredita je tudi odplačala in bila konec 2019 zadolžena za 46,9 milijona evrov. Lani je najela 4,9 milijona evrov kredita, od tega 1,5 milijona evrov za sofinanciranje lastnega deleža pri projektih, kot so že navedeni. Preostali znesek pa zajemata projektna kredita za Ljudski vrt (3,14 milijona evrov) in OŠ Janka Padežnika (280.000 evrov). Letos je načrtovano zadolževanje v višini 16 milijonov evrov, od tega 6,7 milijona evrov za sofinanciranje že omenjenih investicij in investicijskega vzdrževanje vrtcev, šol, športnih in kulturnih objektov. Predvideni so projektni krediti za Pristan, Vrtec Brezje, OŠ Franceta Prešerna, Brv Lent in podaljšek Ceste proletarskih brigad. Na mariborski občini so pojasnili, da so, ko so zaznali, da je na finančnem trgu presežek denarja po sorazmerno nizki ceni, pristopili k upravljanju z dolgom, a, kot je razložil župan Arsenovič, ne samo dolga občine, ampak tudi občinskih podjetij. "Vprašali smo se, kakšen je naš kreditni potencial celotnega mesta, ne samo občine in podjetij. Na osnovi tega smo se pogajali z bankami in dosegli prihranek samo pri obrestih 621 tisoč evrov v celotni dobi reprogramiranega kredita. Prav tako smo dosegli pri obstoječih kreditih pri SID banki znižanje kreditne mere in s tem še dodatnih 166 tisoč evrov prihranka. Ob tem bo samo pri glavnicah letos 1,4 milijona evrov prihranka, naslednje leto 2,4 milijona evrov. To je reprogram teh 33,76 milijona, s čimer smo sprostili dodaten kreditni potencial za prihodnja leta. Z istim denarjem bomo lahko v mestu naredili več," je pojasnil. Za kaj bodo namenjeni prihranki, se bodo odločali pri rebalansu proračuna za leto 2021 in spremembi proračuna za leto 2022.
V Staršah se bodo zadolžili
Zdaj so nezadolženi v občini Starše, a ne bodo več dolgo brez kredita. Prihodnje leto bodo morali prvič v zgodovini občine najeti kredit, da bodo lahko pod streho postavili podružnično osnovno šolo v Marjeti. "Dejstvo je bilo, da se v zadnjih letih večji projekti niso izvajali, zato je lahko ostala občina nezadolžena. Na razpolago imamo samo milijon evrov investicijskih sredstev in za izgradnjo podružnične šole v Marjeti, ki bo stala okoli pet milijonov evrov, brez kredita ne bo šlo. Pa saj to je normalno. Ne nazadnje je denar sedaj tako poceni, da bi bilo neumno, če ne bi izkoristili kreditnih potencialov," je pojasnil župan Greifoner. Med tremi in štirimi milijoni evrov, predvideva, bo potrebnega kredita, čeprav imajo obljubljene tudi državne podpore za projekte, ki jih načrtujejo, tudi za investicijo v cesto skozi Brunšvik.
Projekti, ki terjajo zadolževanje
Med mestnimi občinami, ki imajo najvišji dolg, je celjska. Že lani jeseni, ko je dolg znašal 732 evrov, se je celjski svetnik Darko Jojić spraševal, zakaj. Župan Bojan Šrot je bil ob tem užaljen, zato je svetniku zabrusil, da bodo delali na tem, da bodo celo prvi na lestvici najbolj zadolženih. Nato je le obrazložil, da je dolg treba gledati z vidika celotnega proračuna in tega, kaj so z zadolževanjem naredili. "Nekaj so podatki o zadolženosti, drugo pa, kaj vse mora kdo še zgraditi. Mi smo edini v Sloveniji, ki imamo urejene komunalne odpadke, priključki na kanalizacijsko omrežje se bližajo 85 odstotkom. Tudi tu smo marsikje prvi ali celo daleč prvi," je nadaljeval. "Je tudi smiselno, dokler bodo na voljo evropska sredstva za razne projekte. Ne moremo reči, da zato, da se ne bomo dodatno zadolžili, projekta ne bomo izvedli. Ker enkrat ga bomo morali in potem ga bomo morali zgolj z lastnimi sredstvi." Dolg ptujske občine je lani znašal 589 evrov na prebivalca.
Markovci: morda manjše posojilo
"Do sedaj občina posojil ni najemala, saj smo projekte vedno financirali na drug način. Včasih v enem proračunu, lahko pa tudi v dveh ali treh. Odvisno od projektov in razpisnih pogojev," pravi župan Markovcev Milan Gabrovec. A župan ne izključuje povsem morebitnega zadolževanja v prihodnosti, saj pripravljajo večji projekt gradnje doma starejših občanov, za katerega zdaj pripravljajo dokumentacijo za razpis in iščejo investitorja, ker občinski svet ni soglašal z ustanovitvijo lastnega zavoda: "Šele če in ko se nam bo uspelo prijaviti na razpis ter bomo koncesijo dobili, bomo videli, ali bomo šli pri projektu v javno-zasebno partnerstvo ali bo investicija v celoti zasebna. Takrat bo morda potrebno zadolževanje, razen če bo mogoče projekt izvesti v več letih in privarčevati denar pri drugih nenujnih investicijah. Stališče našega občinskega sveta je namreč že vse od začetka, da občina posojil nikakor naj ne bi najemala. Čeprav vemo, da si v zasebnem življenju težko predstavljamo, da nikoli ne bi najeli posojila." Gabrovec ob tem dodaja še, da tudi v primeru, da bi za gradnjo doma najeli posojilo, to nikakor ne bi bil velik znesek.
Ptujska županja Nuška Gajšek: "Zadolženost se v občini zmanjšuje od leta 2014, ko je znašala 16 milijonov evrov. Zadolževanje je sicer neizogibno zaradi izvajanja nujnih investicijskih projektov v občinsko infrastrukturo, na primer v obnovo občinskih cest, osnovnih šol ter zaradi projektov, ki jih sofinancirata država in EU, saj je treba zagotavljati lastne deleže sredstev, ki pa jih občina lahko pridobi predvsem z zadolževanjem. Lastni viri nam namreč ne omogočajo izvedb vseh potrebnih in načrtovanih projektov." Na ptujski občini tako tudi v tem letu načrtujejo dodatno zadolževanje za investicije, in sicer za projekte odvajanja in čiščenja odpadne vode v porečju Drave, revitalizacije Stare steklarske in Vrazovega trga s pripadajočimi ulicami, investicijsko vzdrževanje cestne infrastrukture, drugo fazo projekta prizidave z rekonstrukcijo in energetsko sanacijo OŠ Mladika ter za rekonstrukcijo ostrešja OŠ Olge Meglič. "Brez zadolževanja praktično ni mogoče izvesti večjih investicijskih projektov, zato bo nujno tudi v prihodnjih letih. Bo pa namenjeno predvsem za zagotavljanje lastnega deleža pri investicijskih projektih, ki bodo sofinancirani iz drugih virov," še pojasnjuje Gajškova.
Občina Ravne na Koroškem je ustaljeno v sredini po zadolženosti tako na lestvici slovenskih kot koroških občin, po zadnjih podatkih znaša dolg 456 evrov na prebivalca, torej nekaj pod povprečjem. Kot poudarja župan Tomaž Rožen, je ključno, da se zadolžujejo za investicije, ne za tekočo porabo, pri čemer je pomembna vzdržnost dolgoročnega financiranja. Pomemben pri možnosti zadolžitve je bil sicer tudi dvig primerne porabe. Rožen še dodaja, da so krediti trenutno ugodni, da že dolgo niso bili tako "poceni", pomembno za občine ob novem valu evropskih sredstev iz načrta okrevanja in redne perspektive bo, da bodo imele neko rezervo, saj bodo za izpeljavo projektov potrebovale kreditni potencial. Ključni projekt, na katerega je vezano zadolževanje, je na Ravnah novi vrtec, nekaj sredstev bodo potrebovali še za dom starejših, je še dodal Rožen.
12 občin je brez dolga
Kje se ne zadolžujejo
Dvanajst občin nima dolgov - med njimi Starše, Rače-Fram, Markovci. Županu občine Rače-Fram Branku Ledinku uspeva uresničiti tudi velike projekte, čeprav je občina nezadolžena in dokazuje, da to, da nimaš kredita, ne pomeni, da nič ne delaš. "Letos bomo naredili dve nogometni igrišči z umetno travo, pump track park, knjižnico, čistilno napravo, skoraj sedem kilometrov cest doslej pa še par kilometrov bo, dva kilometra kanalizacije, nov zbirni center, vse to delamo. Za štipendije namenjamo četrt milijona evrov," našteva. "Enostavno gre. Na razpisih smo uspešni. Včasih pa moraš imeti tudi malo sreče," prizna. In pojasni: "Razpis za izgradnjo nove čistilne naprave smo imeli maja lani, letos januarja so začeli delati. Če bi imeli razpis šele letos, bi glede na podražitve surovin na trgu bila investicija zagotovo milijon evrov dražja."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
