Zanimanje za ekološke izdelke je trajalo le do konca koronskih ukrepov

Združenje za ekološko kmetovanje severovzhodne Slovenije bo jutri med 9. in 13. uro enaindvajsetič obeležilo praznik ekoloških kmetij. Tokrat bo dogodek v okviru Festivala Stare trte v spremenjeni obliki, namesto na Glavnem trgu bo razširjena ekološka tržnica na zgornjem platoju Vodnikovega trga, na glavni mariborski tržnici. Dogodki, kot je ta, pripomorejo k ozaveščanju ljudi k podpiranju ekološkega kmetijstva, kmetovalce pa k razvoju kmetovanja po ekoloških načelih. Na jutrišnjem dogodku se bodo predstavili ekološki pridelovalci iz podravske, primorske, prekmurske in savinjske regije s pestro ponudbo proizvodov.

​Ob petkih na novi lokaciji

"Lokacija je spremenjena, videti je, da za stalno. Tako kot tržnica na Trgu svobode bo tudi ekološka tržnica ob petkih na tej lokaciji. Kmetje so za zdaj zadovoljni, zelo so se bali, kako bo s prehodom ljudi, ali jim bodo kupci sledili na novo lokacijo. Se pa bojimo, da ljudje, ki niso redne stranke, ne vedo, da je ob petkih na Vodnikovem trgu kakšno dogajanje," pravi Tamara Korošec, svetovalka specialistka za ekološko kmetovanje na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor.

Večji upad kot ekološki kmetovalci občutijo ponudniki s tržnice, ki je bila na Trgu svobode, saj je za njihove stranke osrednja tržnica preveč odmaknjena. "Izgleda, da bo tako ostalo. Župan se ne da premakniti. Je pa res, da glavna tržnica lahko sprejme tudi ekološke kmetovalce, ker jih je na žalost vedno manj. Pred 21 leti je bilo 15 ponudnikov, danes jih je šest. Gre za starejšo generacijo, pogrešamo pa mlade in ponudnike sadja in olja. Mladi se odločajo za direktno trženje, za trženje v manjših trgovinah in preko spletnih strani," razlaga Koroščeva. Mladi sicer povprašujejo za prostor, a se ne odločijo, da bi prišli. "Tržnica v Europarku ima po epidemiji veliko slabše rezultate," še ugotavlja.

​Veliko povpraševanje le do sprostitve ukrepov

Med epidemijo sta se prodaja in povpraševanje po lokalnih ekoloških izdelkih zelo povečala, pojasnjuje Tamara Korošec. "Nekateri kmetje so imeli ogromno povpraševanja, zgodilo se je tudi, da je ponudbe zmanjkalo. Spet drugi pravijo, da za njih ni bilo razlike. Vse je odvisno od tega, kako se je kdo znašel in kako so se ljudje v lokalnem okolju obrnili na kmetovalce. Zadrugi Dobrina, ki trži lokalne in ekološke proizvode v zabojčkih, se je prodaja enormno povečala. A takšno zanimanje je trajalo do sprostitve ukrepov. Ko so ljudje znova množično hodili v trgovine, potem ko se niso več bali, je bilo vse po starem. K sreči so ostale zlate izjeme." Na veselje Koroščeve se je več tudi vrtičkalo, zanimanje za substrate je enormno naraslo, na terenu, pri kmetovalcih, ni bilo povečanja eko pridelave, saj proces spreminjanja v ekološko pridelavo traja dlje časa.

Po ugotovitvah specialistke za ekološko kmetovanje je v minulih dvajsetih letih zanimanje za to vrsto pridelave strmo raslo predvsem na začetku. Leta 2004 in v zadnjih letih beležijo stagnacijo, zato se pristojni sprašujejo, zakaj rast ni podobna dogajanju v razvitih državah ali v Avstriji. Trenutno je v Sloveniji 5,5 odstotka kmetij ekoloških, takšnih je 10 odstotkov kmetijskih površin. Do leta 2015 so pričakovali vsaj 20 odstotkov ekološko obdelanih kmetijskih površin in 15 odstotkov eko kmetij. "Zdaj delamo nov akcijski načrt. Podati moramo visoke cilje, a hkrati moramo biti realni. Evropa je rekla, da bi moralo 25 odstotkov kmetijstva do leta 2030 predstavljati ekološko kmetijstvo. Nekaterim državam bo to enostavno doseči, drugim težje. EU ima trenutno 7,5 odstotka ekološke pridelave. Slovenijo čaka še dolga pot," je realna Tamara Korošec, ki meni, da Slovenija potrebuje za rast ozaveščene potrošnike.

​Ustavi se pri ceni

"Vseskozi ponavljamo, da potrebujemo več ekoloških pridelkov, povpraševanje je, hrane pa je premalo. A nato se pri ceni vse ustavi. Marsikaj obljubljamo, dokler pa za kvaliteto in ekologijo ne plačamo, nismo naredili nič. Kupna moč odigra veliko vlogo, zato so v Sloveniji tudi med regijami velike razlike," pojasnjuje Koroščeva, ki pa meni, da vse ni slabo. "Ker smo majhni, imamo še vedno kar nekaj vrtov. V ruralnem okolju ljudje skrbijo za samooskrbo, ljudje iz urbanega okolja pa so velikokrat družinsko povezani z ljudmi na vasi in tam dobijo pridelke. Je pa to značilno za čas vegetacijske dobe."
Ob tem predstavnica Zavoda za kmetijstvo poudarja: "Brez srčnosti pri ekologiji nisi produktiven, ne gre na dolg rok. Če nisi ekološki kmet, ki to dela z veseljem, ni rezultata." Doda še, da je psihološki profil slovenskega kmeta in potrošnika precej drugačen od psihološkega profila večine zahodnjakov, v Sloveniji pa manjka tudi primerna infrastruktura oziroma stroji za pridelavo in predelavo, vse do končnega proizvoda. "Če se ne bomo povezovali, ne bomo mogli spraviti eko izdelkov do potrošnika, ker jih ne bo dovolj ali pa bodo predragi," zaključuje.