Jana Juvan
V Vinarski ulici v Mariboru stoji Sončna vila. Rumena, najvišja med vsemi, najbližje soncu in tudi sicer nekako polna energije. Tam Izidora Vesenjak Dinevski že več let izvaja jogo za nosečnice, s katero se ukvarja že 26 let. Kakšnih 7000 nosečnic je v teh letih bilo na njenih vadbah. Ves čas je slutila in opažala, kako pozitivne učinke ima joga na ženske v pričakovanju. Zdaj pa so to s skupino raziskovalcev tudi znanstveno potrdili in zgradili most med alternativo in znanostjo. Učinke joge so raziskovali tako ljudje, ki jogo prakticirajo, kot takšni, ki se z njo sploh ne ukvarjajo.
Prej so tovrstne povezave raziskovali predvsem v Indiji, kjer jogo dojemajo zelo drugače kot v naši družbi. Raziskav joge v zahodnem svetu je manj, takšne, ki bi merile natančen fiziološki odziv telesa na jogo, pa prej še sploh ni bilo. V tem je mariborska raziskava prva v svetu - dala je torej možni odgovor na to, kako se doseže ugoden vpliv joge na nosečnico.
"Pogosto se je zgodilo, ko sem prišla kot doula zraven na porod, da so mi babice govorile 'tvoje so pa dobro pripravljene'. Vodila sem tudi lastno statistiko in ugotavljala, da imajo manj nenačrtovanih carskih rezov, kot je to običajno," razlaga. Zato je bila takoj za, ko je njenemu možu, dr. Dejanu Dinevskemu, ki je tudi učitelj joge, dekan Medicinske fakultete in predstojnik ginekološke klinike UKC Maribor, dr. Iztok Takač, predlagal, da bi zadevo znanstveno raziskali. "To je bilo pred sedmimi leti. Povedal mi je, da tudi v porodnišnici opažajo pozitivne učinke pri Izidorinih nosečnicah," pripoveduje Dinevski.
Raziskavo, ki jo je v okviru svojega doktorata izvedel mariborski porodničar in ginekolog Ivan Žebeljan, je mentoriral predstojnik porodnišnice dr. Faris Mujezinović, kot somentor pa se je pridružil dr. Miha Lučovnik, porodničar iz Ljubljane, prav tako učitelj joge po sistemu Joga v vsakdanjem življenju. "Tudi on je pri porodih iz prve roke ugotavljal pozitivne učinke pri tistih, ki so se ukvarjale z jogo in ga je tematika začela zanimati tudi raziskovalno. Nato so se vključili še kolegi z Medicinske univerze v Gradcu z zelo dobro raziskovalno metodologijo, posodili so nam tudi zelo drago visokotehnološko opremo," pripoveduje Dinevski, sicer profesor medicinske informatike in telemedicine na medicinski fakulteti, ki je del podatkov statistično analiziral, drugi del so analizirali v Gradcu.
Celostni pogled na nosečnico
Merili so torej fiziološki odziv telesa pri nosečnicah pred jogo in po njej, ki so jo obiskovale enkrat tedensko. Dve leti (ker se je vmes zgodila korona) je Žebeljan hodil v Sončno vilo ter pred vadbo joge in po njej izvajal meritve. Te je izvajal tudi v kontrolni skupini, ki je služila za primerjavo in je namesto joge izvajala pogosto obliko rekreacije v nosečnosti, hojo. Vsako od 70 nosečnic je izmeril trikrat. Tako je lahko zaznal kratkoročne in dolgoročne učinke joge.
Ugotovili so, da vadba joge v nosečnosti vpliva na delovanje srčno-žilnega sistema in sinhronizacijo med delovanjem srčno-žilnega sistema in dihalnim sistemom. V nosečnosti se namreč prav v teh dveh sistemih dogajajo največje spremembe. Fiziološki odziv telesa so merili s posebnimi elektrodami in izračunali variabilnosti srčne frekvence. "S slednjo se da izmeriti aktivnost simpatičnega in parasimpatičnega živčnega sistema ter odziv telesa in psihe na stres," razloži Dinevski.
Žebeljan nam pove, da se sam z jogo aktivno ne ukvarja, ga je pa zanimalo, kako lahko ta vpliva na nosečnice, saj želi vsem nosečnicam pomagati čim bolj celostno. "Ko sem delal v mariborski porodnišnici, sem videl, da lahko medicina ponudi veliko, smo pa hkrati omejeni z neko rigidnostjo. Medicina mora delovati celostno in individualno, če želimo dosegati optimalne rezultate. To je najpomembnejše predvsem pri najtežjih primerih. Če ima nekdo že dobre karte v roki, se manj optimalna obravnava pozna manj. Pri tistih, kjer je zdravstveno stanje najtežje, pa je sploh dobro, da se poslužujejo čim več stvari, ki jim lahko koristijo. Kdo je tisti, ki bo imel težji potek, sicer večinoma ne moremo vedeti. Zato pri vsaki nosečnici izhajam iz tega, da jim ponudim čim več. Svetujem jim, da se poslužujejo vsega, kar vemo, da lahko privede do optimalnega izida nosečnosti - od zdrave prehrane, gibanja do pozitivne miselnosti, sproščanja in meditacije in joge," razloži Žebeljan.
Tudi študije kažejo, da je najbolje vplivati celostno na vsako nosečnost, potem so rezultati najboljši, dodaja. "Dobro okolje lahko torej privede do dobrih izidov. Raziskave so ugotovile, da je z vadbo joge povezanih več ugodnih učinkov - manj bolečin, manjše tveganje za zastoj plodove rasti, pa za nekatera stanja v nosečnosti, kot je preeklampsija. Ni pa bilo jasno, kako se to doseže, torej mehanizem za doseganje teh ugodnih učinkov vadbe joge ni bil znan. Vedeli smo tudi, da joga vpliva na centralno živčevje, na umirjenost. Zato smo primerjali vadbo joge in obliko vadbe, ki je zgolj fizična, kot je hoja. Merili smo, kakšna je aktivnost centralnega živčevja. Ugotovili smo, da z vadbo joge spodbujamo parasimpatični živčni sistem, torej tisti, ki telo umirja. Ko prevladuje ta del, se telo na dražljaje iz okolja tudi boljše odziva," pripoveduje porodničar.
Analizirali pa so tudi, kako se nosečnice odzivajo na stres. "Nosečnost je stres za telo, tudi za srčno-žilni sistem. Odziv na stres smo merili tako, da smo ženskam rekli, naj si zapomnijo določene črke - kar je predstavljalo stres. Teh so se čez nekaj časa morale spomniti - spet stres. In z elektrodami smo merili, kako se njihovo telo odzove na ta stres. Ugotovili smo, da je pri ženskah, ki redno vadijo jogo, njihov simpatični odgovor v času stresa omiljen - se torej na stres odzovejo manj burno. Gledali smo tudi fazo okrevanja po stresu, tam se je tudi ta razburjenost hitreje vrnila na izhodiščno raven. To sta bili ključni ugotovitvi. Tako smo kot prvi dokazali, da lahko vadba joge izzove takšne spremembe, ki jih lahko povežemo z blagodejnim vplivom," sklene Žebeljan. Dokazal je torej, da lahko joga nosečnicam zagotovi večjo umirjenost, njeni učinki pa se kažejo tako ob izpostavljenosti stresu kot tudi dolgoročno. To je ena izmed možnih razlag, zakaj lahko jogo povežemo s pozitivnimi izidi nosečnosti.
Manj carskih rezov
Rezultati raziskave so bili objavljeni tudi v priznani strokovni reviji z močnim faktorjem vpliva, Journal of Clinical Medicine, kar govori v prid kvaliteti same raziskave in pomembnosti ugotovitev. Skoraj hkrati pa je potekala še ena raziskava v povezavi joge z nosečnostjo. Ginekologinja Lucija Kuder je namreč v okviru svoje doktorske disertacije na zagrebški medicinski fakulteti preverjala stopnjo urgentnih carskih rezov v povezavi z jogo. Tudi ta raziskava je potrdila, kar je Izidora Vesenjak Dinevski ugotavljala v praksi - da je urgentnih carskih rezov statistično značilno manj pri nosečnicah, ki se ukvarjajo z jogo. Zdaj še čakajo na objavo tudi te raziskave v znanstveni reviji.
Izidora Vesenjak Dinevski ocenjuje, da je tudi prenašanje bolečine lažje in doživljanje samega poroda drugačno pri ženskah, ki jih vodi skozi nosečnost. Za v prihodnje si tako želi, da bi kak znanstvenik zagrizel tudi v to področje in ga raziskal. Kot tudi področje poporodnih depresij, za katere ima občutek, da jih njene nosečnice skorajda ne doživljajo (v splošni populaciji pa se zgodijo v okoli desetih odstotkih). "Jaz jih o tem tudi ozaveščam in usmerjam, kaj naj naredijo, če se pojavi depresija," pove. Njene vadbe namreč niso zgolj joga. So kar nekakšna nosečniška religija. "Smo kot skupnost, eno gnezdo. Tudi to jim daje moč," pove Izidora Vesenjak Dinevski. Telesno vadbo preplete s številnimi konkretnimi nasveti za nosečnice in porodnimi zgodbami njenih varovank, pa dihalnimi vajami, vizualizacijami in meditacijo. "Sem si pridejo oddahnit. Izklopimo telefone in smo tukaj zase, za otroka. Umirjene. Opolnomočene," sklene. Idej za raziskovanje joge imajo še precej - zanimiv se jim zdi tudi učinek joge na otroke, pa na športnike, denimo.
