Županja predlaga razrešitev direktorja Cezama

Napetosti v občini Ruše se stopnjujejo. Občina, ki jo vodi županja Urška Repolusk, je začela postopek razrešitve Tomija Prosnika, direktorja javnega zavoda Center za mlade Ruše, bolj znanega kot Cezam, ki upravlja pokriti bazen, drsališče in športni park v Rušah. Prosnik in Repoluskova sta si stala nasproti na zadnjih županskih volitvah. Ob prevzemu županske funkcije pa je Repoluskova napovedala drugačno politiko vodenja občine, kjer šport ne bo na prvem mestu.

Občina: Nezakonito in negospodarno ravnanje

Revizijo poslovanja Cezama je opravilo podjetje 4E iz Hrastnika. V občinskem sporočilu za javnost so izpostavljene bistvene ugotovitve revizijskega poročila, ki ugotavlja, da "obstaja velika verjetnost, da je finančno oziroma premoženjsko stanje zavoda prikazano napačno" oziroma je izkazano premoženje zavoda previsoko in da gre za napako v višini najmanj 44.100 evrov. Po pregledu poslovnih knjig namreč ugotavljajo tri evidentirane terjatve, za katere ne obstajajo ustrezna zagotovila, da je njihova knjigovodska vrednost enaka dejanski. Nadalje, da so se v zavodu organizirali poslovni dogodki brez jasnega vira financiranja. Da direktor v letih 2017 in 2018 ni naredil vsega za uravnoteženje prihodkov in odhodkov. Zavod je namreč leta 2018 ustvaril izgubo v znesku 36.808 evrov. Revizorji tudi ugotavljajo, da je vodstvo zavoda kljub finančni izgubi, brez mnenja ustanovitelja spremenilo sistemizacijo, direktor pa podpisal anekse k več pogodbam o zaposlitvi brez ustrezne zakonske podlage ali pooblastila ter brez zagotovljenih virov za povišana izplačila plač, zaradi česar je bilo do maja lani izplačanih za 31.285 evrov več za bruto plače, kot bi bilo brez sprememb.

Prosnik: Predlog za razrešitev je politične narave

Sredi januarja je o razlogih za razrešitev županja Urška Repolusk obvestila Tomija Prosnika, ki javni zavod Cezam vodi od marca 2017. Ta je navedbe pisno ovrgel in županji ni odnesel odstopne izjave. Meni, da je njegova razrešitev politične narave. "Ruše smo postavili na športni in kulturni zemljevid regije, vse naložene naloge smo uspešno izvedli. Bazen ima tolikšne prihodke in toliko obiskovalcev kot noben drug bazen te kvadrature v Sloveniji, pa vseeno na koncu nimamo dovolj denarja. Mi smo, kar se tiče prodaje, naredili vse in še več, dejstvo pa je, da imamo dva vira financiranja - lastna prodaja in proračun, po analizi je izguba nastala zaradi neurejenega financiranja bazena in prekinitve dejavnosti, na katere pa mi nismo imeli vpliva. Večkrat smo predlagali zmanjšanje najemnine za bazen, ki je tudi naš največji strošek v višini 125 tisoč evrov neto in je občini, kljub dobrim prihodkom in obvladovanju stroškov v 2017 in 2018 nismo bili sposobni v celoti plačevati, vse obveznosti do dobaviteljev pa smo pokrili. Zelo se trudimo za urejeno stanje in tekoče vzdrževanje objekta. Varčevanje pri stroških vzdrževanja higiene in kvalitete kopalne vode bi pomenilo tveganje za zdravje obiskovalcev, pri čemer pa kot odgovorna oseba ne bom delal kompromisov. Poglejte mariborski Pristan, kaj se zgodi, ko občinski uradniki krojijo usodo delovanja bazena", pojasnjuje Prosnik.