Globalno ...

Globalizacija gospodarstva je s pojavom koronavirusa na hudi preizkušnji. Duh, ki je ušel iz steklenice v Wuhanu, je namreč zamajal tako mogočno gospodarsko velesilo, ki svojo moč gradi na postulatih avtoritativnega državnega kapitalizma, kot je Kitajska. Multinacionalke danes trepetajo ne le pred zmanjševanjem zaslužkov, ki jih najeda nesrečni virus Covid-19, kot so ga poimenovali v Svetovni zdravstveni organizaciji, ampak tudi pred ohranitvijo svojih naložb. Te jim, če so tekoči trakovi, prodajalne in restavracije prazni, ne prinašajo donosov in povzročajo dodatne stroške.
Po drugi strani so krizne razmere tudi čas za razmislek o tem, da je svet, ki stavi na Kitajsko in obratno Kitajska nanj, pravzaprav globalna vas, ki se lahko prehladi takoj, ko kihne kdo v Pekingu ali New Yorku. Je tudi čas za razmislek dobro plačanih menedžerjev in strategov, da ni modro staviti le na enega konja. Kajti tisti, ki imajo možnost izbire, bodo lahko nabavljali surovine, komponente, polizdelke in izdelke drugje. Kljub ekonomiji obsega, ki praviloma niža stroške na enoto proizvoda, če je teh več, bodo z nekoliko višjimi preživeli, sicer bi tudi oni lahko podlegli virusu. Tudi z zornega kota zmanjševanja ogljičnega odtisa in zaposlovanja domače delovne sile je izbira lokalne proizvodnje v bližnjih regijah ustreznejša.
Plat zvona bijejo tudi letalske družbe, ki so pretrgale letalske linije s kitajskimi mesti vsaj do konca marca, ko se izteče zimski vozni red. Izgube merijo v stotinah milijonov evrov, ki jih z drugimi leti ne bodo mogli nadoknaditi. Res je, da so se za ta drastični ukrep odločile prvič v zgodovini, a za zdaj kaže, da je bil utemeljen.