Tisti z malo boljšim spominom še pomnimo, kako je pred leti tedanji predsednik vlade Janez Janša na Brdu pri Kranju kot šolarčke posedel rektorje javnih univerz in jim odredil, na katerih študijskih programih je treba, ker je on tako presodil, povečati vpis. Študij medicine je bil med njimi, čeprav sta dekana obeh fakultet že takrat opozarjala, da jim ne prostorske ne kadrovske zmogljivosti tega ne omogočajo. Da so na robu zmogljivosti in da so vse večje težave tudi pri izvajanju klinične prakse, saj ni enako, če ob bolniški postelji stoji pet študentov ali petnajst. Seveda so se na avtonomnih univerzah diktatu človeka, ki ne dopušča ugovorov, uklonili.
Tudi vodstvo ministrstva za visoko šolstvo je lani ob začetku vsakoletnega postopka pogovorov o določanju števila vpisnih mest po posameznih študijskih programih avtonomnim univerzam poslalo dopis, v katerem jim je svetovalo, na katerih programih naj povečajo število vpisnih mest. Brez analize in finančne okrepitve.
Predsednik vlade Robert Golob je ta teden šel še korak dlje in ponovno pritrdil razmišljanjem, da mu je samodrštvo zelo blizu. Vse, ki so na kakršen koli način povezani s študijem medicine in potrebami po dostopnosti tovrstnega kadra, je šokiral z napovedjo ustanovitve tretje medicinske fakultete, katere pismo o nameri so ministri lahko samo še potrdili. Na dopisni seji.
Argument: kadrovske potrebe. Analize o tem, koliko in kako specializiranih zdravnikov bomo potrebovali v prihodnjem desetletju in kje, da se ne bi ponovilo, kot se je že, da bi zdravniki ostajali brez možnosti na slovenskem trgu dela, ni.
Visokošolski zavodi se ustanavljajo odvisno od zvez in navezav in ne od potreb.
O pobudi Univerze na Primorskem (UP), ki naj bi si Medicinsko fakulteto po prestižnem principu, da brez nje univerza ni popolna, želela že dolgo – niso vedeli nič v zdravniških organizacijah ne na obstoječih medicinskih fakultetah. Celo na Strateškem svetu za zdravstvo, ki ga vodi Erik Brecelj, o tem ni bilo govora. So pa razpravljali o pobudi Alme Mater Europaea, da bi medicino dobili v Celju, in o želji Novega mesta po njej. Družno so ugotavljali, da je bolje okrepiti obstoječi fakulteti, ki v okviru svojih zmožnosti zagotavljata kakovosten študij.
Težko se je ne strinjati z Rokom Petrovčičem, zdravnikom iz UKC Maribor, ki je na omrežju X ocenil, da lahko Koper za študij medicine ponudi le sonce in sol. Ničesar drugega nima univerza v tem trenutku. Opozorila, da za študij medicine ne zadostujeta prostor in oprema, so utemeljena. No, tudi tega Koper še nima. Bo pa država dala denar. Tudi ustreznega kadra, vrhunskega, ni in ne terciarne ustanove, beri UKC, za klinično prakso.
Ima pa očitno prave ljudi na pravem mestu – podoba nekdanjega ministra za zdravje Dorjana Marušiča z Obale in brata nekdanjega rektorja UP se, kot siva eminenca sedanje zdravstvene ministrice, izrisuje sama po sebi. Žal gre za še eno rokohitrsko piar potezo, ki ne temelji na strateškem premisleku. Namesto da bi vlagali v obstoječe kapacitete in krepili kakovost obstoječih univerz, se v mini alpski državi dragoceni viri drobijo. Visokošolski zavodi se ustanavljajo vsepovprek, odvisno od zvez in navezav, ne potreb. Izpostavimo, da je pred Koprom še dolgotrajen proces akreditacije, zato tam diplomantov ne bo še desetletje, če sploh. A to je v prostoru, ki želi postati boljši, dejansko pa samo drsi po lestvicah navzdol, že utečena praksa, ki ne prinaša prepotrebne kakovosti, temveč zadovoljuje le parcialne interese določenih posameznikov in okolja.