(KOMENTAR) Denar naš vsakdanji

Mitja Sagaj Mitja Sagaj
11.09.2024 05:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Odločitev za uporabo izključno gotovine - pa naj se to v letu 2024 sliši še tako neverjetno - je lahko pot do boljšega odnosa do denarja.
Andrej Petelinšek

Zdrav, nezdrav, pozitiven, negativen ... odnos, ki ga ima posameznik do denarja, je lahko izjemno raznolik. Tudi ni malo tistih, ki na denar gledajo skozi rek, da je denar zlo, čeprav strokovnjaki tega odnosa verjetno ne priznavajo kot pozitivnega. Pravijo namreč, da je idealen odnos ta, da denar obravnava kot sredstvo za varčevanje in za nakup dobrin in storitev.

Čeprav se zdi to marsikomu skoraj nemogoče, pa je zdrav odnos do denarja pravzaprav nevtralen. To je še posebno težko, ker se pogosto skozi zaslužek vzpostavlja tudi samopodoba posameznika. Denar v nas vzbuja številna čustva in glede na prevladujoče čustvo stroka z vidika odnosa do financ določa tudi tipe osebnosti. In pomembno se je zavedati, da so z denarjem povezani občutki le redko dokaz finančnega stanja in okoliščin, precej pogosteje imajo namreč izvor v zgodnjem otroštvu, pomembno vlogo ima tudi vzgoja. 

Izvirni greh je morda tudi v tem, da se odrasel posameznik pogosto ne vpraša, kakšen je njegov odnos do denarja, saj to kaže tudi na to, da se pomena tega odnosa ne zaveda. Zanimiv indic, ki kaže pravzaprav na nezdrav odnos do denarja, je tudi ta, da se posameznik izogiba soočenju s svojim finančnim stanjem, še posebno težavami, kar se kaže na način, da ne preverja stanja na bančnem računu ali pa ignorira svoje dolgove. Vse to je danes v digitaliziranem in povezanem svetu sicer veliko težje kot nekoč, prav tako pa se je v zadnjem času, prav zaradi prenosa poslovanja v digitalno okolje, bistveno spremenil odnos do gotovine. Celo tako zelo, da se je zdela ogrožena njena "domovinska pravica", ki so jo angažirani posamezniki hiteli varovati s pobudo za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo.

Predvsem za starejšo populacijo je gotovina še zmeraj "primarni jezik" denarja, ki danes vse bolj intenzivno živi življenje klikov med biti in bajti. In čeprav so se zdeli starejši uporabniki še do nedavnega v tem pogledu deprivilegirani zaradi nižje stopnje razširjenosti digitalnega bančništva, to danes raste tudi v tej starostni skupini. Kjer pa z novimi možnostmi nanje pretijo tudi številne nevarnosti, zato so starejši najpogostejše žrtve spletnih prevar in zlorab, ki imajo vselej zgolj en cilj - se finančno okoristiti. Pogosto tudi na račun življenjskih prihrankov posameznika, ki je nedolgo nazaj svoj varčevalno knjižico zamenjal za mobilno aplikacijo s precej več možnostmi. In pastmi.

Stroški bank so odvisni tudi od tega, kako so zloženi bankovci v bankomatih. Kaj to pomeni za uporabnike?

Zanimiv je pristop, ki ga svetuje stroka tistim, ki bi želeli spremeniti svoj odnos do denarja. Ker je za marsikoga preprosto preveč enostavno zapraviti preveč denarja, vsekakor več, kot ga ima nekdo na voljo, si je to treba otežiti. Kako? Z gotovino. Da, odločitev za uporabo izključno gotovine - pa naj se to v letu 2024 sliši še tako neverjetno - je lahko pot do boljšega odnosa do denarja. Gotovina je namreč oprijemljiva, zdi se bolj "resnična" in daje občutek dejanske porabe, česar za tapkanje po mobilnem telefonu ni mogoče reči. In ko boste denar zlagali v denarnico, ne pozabite - začne se že s poenoteno usmeritvijo bankovcev.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta