Čez tri tedne predsednik republike torej razpiše redne parlamentarne volitve. Povelikonočna nedelja, 24. aprila, bo v Sloveniji volilna, Borut Pahor drži obljubo od lani: na volišča se bo šlo na s parlamentarnimi strankami vnaprej dogovorjen najzgodnejši možni datum, srečanje z Državno volilno komisijo (DVK) je to potrdilo. Nič prelaganja v smislu "naslednjih 14 dni bo ključnih" in brez "ločenih mnenj", kdaj čas bi ali ne bi bil pravi. Ne nazadnje, to je amen na teorije, da se bo covid izkoriščalo za podaljševanje mandatov do skrajnosti. Kakršnakoli drugačna smer ta trenutek kot februarja razpis, aprila glasovanje bi odprla prepadne terene poljubnosti v supervolilnem letu in na strankarski reizbor že v startnih blokih vrgla senco.
Predvolilna sezona v resnici traja že dve leti, volitve bodo karte končno položile na mizo. Ne bodo pa spričo stanja stvari ura resnice samo za politiko, ampak tudi za DVK, ki mora zagotoviti, da se opravijo zakonito, svobodno in da je volivcu, zdravemu ali karanteniziranemu, zagotovljen tajni način izbire, ko je sam z glasovnico. In tu pridemo do tega, da bi volivci manj kot sto dni do volitev smeli upravičeno pričakovati ne le datum, temveč tudi tehnično predvidljivost tega "praznika demokracije", po katerem naj nič več ne bi bilo, kot je.
Politika volitve (pre)pušča iznajdljivosti volilnih odborov
Res je, nikdar še poslancev nismo volili v kužnih časih. Od digitalnih volitev smo, virus gor ali dol, daleč prav toliko kot od preferenčnega glasovanja. Vsakokratne volitve so tukaj že v normalnih časih zabeljene s kratkimi stiki z volivci, ki želijo glas oddati na pošto, o slovenskih glasovalskih zagatah na primer invalidov so se že kdaj poučile tudi evropske sodne instance. Kljub vsemu naštetemu sta bili dve izredni covidski leti za politična preigravanja nič več kot kratek hip in volilnih pravil se na višini zakona ni popolnoma nič pokoroniziralo. Politika udejanjenje pravice do udeležbe na volitvah (pre)pušča iznajdljivosti volilnih odborov in potihem upa, da bo covid do pomladi pogripiziral.
Da bi se z načinom voljenja še kaj naredilo pet pred dvanajsto? Časovno nemogoča ta misija še ni, tudi nekaj pozivov v to smer je, a spomin na absolutno neploden zadnji slovenski poskus izboljševanja državnozborskih volitev (s poosebljanjem oddanih glasov) je boleč. Ni čudno, da je pokrovitelj tega propadlega projekta, predsednik Borut Pahor, ki bo parlamentarne volitve razpisal, zdaj za isto mizo z DVK-jem ocenil, da ima izvajalec še dovolj časa, da tudi v covidnih razmerah pripravi, organizira in izvede volitve tako, da nad rezultati ne bo nobenega dvoma.
V resnici nihče ne upa niti pomisliti, kaj bi se zgodilo, če bi nezanemarljivo število volilnih upravičencev šlo aprilske rezultate izpodbijat (na sodišče), trdeč, da jim država na covidnem pogonu ni omogočila voliti. In/ali da bi kak izločeni politični akter, ko se glasovnice preštejejo, razglasil, da mu je glasove ukradel virus.