(KOMENTAR) Goljufije naše vsakdanje

Očarljive fotografije, privlačno besedilo, luksuzna oprema, izjemna lokacija v središču mesta in - skoraj neverjetno nizka cena. Predobro, da bi bilo res? Saj tudi ni. Je le še ena v vrsti prevar, ki danes prežijo na v splet povezane uporabnike. Na domala vse ljudi, torej. S tem, ko smo nekoč analogno poslovanje brezkompromisno prenesli v digitalno okolje, so tudi vavčerje, brez katerih pač ni bilo mogoče prevzeti sobe v hotelu, zamenjali kliki v brezpapirnem vesolju. Ki ponuja neskončne možnosti. Tudi za goljufije.

Investicijske prevare s kriptovalutami, izsiljevalska sporočila o vdoru v računalnik, ljubezenske prevare na spletu, neobičajni telefonski klici iz tujine, nevarni izsiljevalski virusi, lažni trgovci z rabljenimi avtomobili, izsiljevanja z intimnimi posnetki ... kriptogoljufi imajo past za vsako spletno rešitev. S tem, ko smo svoja življenja, načine, kako komuniciramo, nakupujemo, trgujemo, tudi potujemo, prenesli v svetovni splet, smo se nehote izpostavili na cvetočem polju kibernetskega kriminala, dejavnosti, zoper katero se aktivno borijo številne organizacije, na evropski ravni tudi Europol, na ameriški FBI. Skoraj milijarda elektronskih naslovov je bila izpostavljena v enem letu, kar pomeni napad na vsakega petega uporabnika interneta. Skoraj neverjetnih 236,1 milijona izsiljevalskih spletnih napadov z zahtevo po plačilih odškodnin se je po vsem svetu zgodilo zgolj v prvi polovici leta 2022. Še več - število žrtev spletnega kriminala je s šest na uro v letu 2001 do letos naraslo na kar 97 na uro, kar pomeni 1517-odstotno rast! V dobrih dveh desetletjih. In če je še leta 2001 škoda zaradi tovrstnih napadov znašala 2054 dolarjev vsako uro, je leta 2021 dosegla 787.671 dolarjev. Tako statistika ...

V življenju pa ... zagotovo poznate koga, ki pozna nekoga, ki pozna nekoga, ki je nasedel spletni prevari. Tisoče, tudi desetine tisočev evrov so pošiljali (in še pošiljajo) - pa naj bo to le primer - osamljene ženske zdravnikom v Siriji, marincem na mirovnih misijah v Iraku, ovdovelim delavcem na naftnih ploščadih ... Ljudje ljudem? Ne, ljudje kriminalnim združbam. Ki se danes izdajajo za kogarkoli. Vse zgolj zato, da se okoristijo na račun potencialih žrtev. In teh nikoli ne zmanjka. Resda postajajo metode vse bolj prefinjene, vse bolj taktni so prevaranti, ker so pasti "na prvo žogo" ob vse bolj ozaveščenih uporabnikih spleta verjetno vse manj učinkovite, a gre za načine, ki prevarantom še zmeraj zagotavljajo vsaj korak prednosti in s katerimi še zmeraj polnijo svoje račune, s katerih denarja, ko je enkrat tja poslan, ni mogoče več dobiti.

Kot recimo ni mogoče dobiti nastanitve iz vse pogostejših lažnih oglasov, ki obljubljajo veliko za malo denarja, v resnici pa ne ponudijo nič. Svarilo strokovnjakov, ki opozarjajo pred spletnimi prevarami, je jasno - če se zdi predobro, da bi bilo res, je to vselej znak za alarm. Velja za vse primere. Alarmi ob naraščajočem številu prevar gorijo vse pogosteje in marsikje, ne pa tudi tam, kjer bi morali. Platforme, ki danes tako in drugače krojijo naša življenja, se namreč od spletnih zlorab, pa četudi gre za vdore na njihovi strani, namreč distancirajo. Zato naj bo zavedanje, da so platforme prevelike, da bi padle, prisotno vsaj pri uporabnikih. Ozaveščanje velja!