Gre za resno opozorilo, naša vlada bo morala obljube realizirati, spremeniti moramo odnos med seboj in odnos do državljanov, jih je "partnerju in prijatelju" Robertu Golobu v Tarči napel Matjaž Nemec, edini preživeli evropski poslanec SD. Ob kar šokiranem Mateju Arčonu (Svoboda) je iz njega vrelo še, da je Golob z dodatnimi obljubami, ki jih je nizal med kampanjo, od stanovanj do helikopterske pomoči in z referendumi zasenčil resne evropske teme. Nemec je Svobodnjake ob tem še na odprti sceni obtožil, da so sodelovali pri metanju "polen pod noge" SD. Saj ne, da je bil opozorilni marš, ki ga je uprizoril Nemec, povsem nepričakovan, je pa bila povedna ostrina, s katero je šel nad premiera in koalicijo. Kajti SD velja vedno znova za pragmatično-državotvorni člen vsakokratne koalicije. Nemec je seveda primerna oseba, da izreče tudi kaj močnejšega, ni namreč član vlade, ampak varno pospravljen v Bruslju. Vsekakor so SD po volilnem porazu koalicije edini pokazali nekaj samokritike in samorefleksije, da gre v primeru zadnjih volitev za izstavljen račun za "over promise - under deliver/preveč obljubljeno - premalo izpolnjeno" rezultate te vlade.
Premier Golob je v volilni noči rezimiral, kako so v Svobodi dosegli vse zastavljene cilje. Očitno "nesporazuma" z volivci, ki so veliko bolj množično podprli SDS in Janšo, ni razumel. Ali pa ni želel razumeti. Nato pa je tako preko Jordanije, kjer je bil na konferenci o pomoči za Gazo, odletel v Dallas, na dopust. Zaradi "življenjskih sanj", da na delu vidi Dončiča, kot je občestvo promptno obvestila njegova partnerka, šprica še mirovno konferenco za Ukrajino v Švici. Tudi če bi prezrli zgražanje nekaterih, ki v potezi vidijo cinično preziranje tukajšnjih razmer, bi Golobu svetovali novo dioptrijo pri pogledu na politično realnost. Ne gre le za to, da se je mandat, zaznamovan z visokimi, najvišjimi pričakovanji, že prevesil v drugi polčas, ampak bodo tudi evropske volitve pustile notranjepolitični odtis in posledice. Še vedno so jih. Tudi iz falcona se vidi, da se vrste pred upravnimi enotami daljšajo. Zdravniki še vedno stavkajo, a tu gre na roko vladi, da je Fides z vsemi svojimi izsiljevanji zapravil veliko javnomnenjskega kapitala. O stavki razmišljajo policijski in vojaški sindikati. Bližanje konca mandata, ko je treba nekaj postaviti v izložbo, poveča tudi konfliktni potencial v koaliciji. Da zna biti poslej tudi v notranjih odnosih kaj drugače, je ob Nemcu v Tarči nakazala še Asta Vrečko, ki je končno v nastopu pokazala nekaj več prodornosti in odločnosti.
Ob tem si je šef vlade na listo odprtih projektov - ob davčni in pokojninski reformi, spremembah v razsutem zdravstvu, končanju plačnih pogajanj ... - dodal še milijardo težko obljubo za stanovanja, legalizacijo marihuane, uzakonitev pomoči pri končanju življenja in spremembo volilne zakonodaje. Volivci, ki so šli na referendum, četudi posvetovalni, bodo upravičeno pričakovali, da bo vlada udejanjila njihovo voljo. Saj to naj bi bil v delujoči demokraciji standard, kajne. Ravno za demokracijo je nevarno, če izvoljena oblast preveč obljublja in premalo dela, naredi. Zakaj? Že videno marsikje: tako se (s)krha zaupanje v predstavniško demokracijo in njeno učinkovitost, opravilno sposobnost, ljudje pa začnejo pogledovati proti populističnim mesijam, ki za demokratično formo skrivajo svoje avtoritarne ambicije. Golobova odgovornost se torej še veča, ne manjša.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
