(KOMENTAR) Na prelomnici

Evropsko gospodarstvo je letos v razmerah visokih življenjskih stroškov, šibkega zunanjega povpraševanja in zaostrovanja denarne politike izgubilo zagon, ugotavlja Evropska komisija v Bruslju. V letu 2024 pričakuje, da se bo gospodarska aktivnost postopoma okrepila. Tveganja, da se njeno pričakovanje ne bo uresničilo, vidi predvsem v vojnah v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.

Evropa je na prelomnici, navaja Mednarodni denarni sklad (IMF), ki ima sedež v Washingtonu. Sooča se s težko nalogo, da ponovno vzpostavi stabilnost cen, hkrati pa srednjeročno zagotovi močno in zeleno rast. Po oceni organizacije OECD, ki ima sedež v Parizu, v Evropi na gospodarstvo močno vplivajo visoke obrestne mere in višji stroški energije, ki zmanjšujejo dohodke. Zaradi tega se sooča s še posebej težko potjo do popolnega okrevanja.

Te ocene in napovedi pišejo ljudje, ki večinoma niso nikoli delali v gospodarstvu. Poznajo le teorije, ne pa prakse. Vedo, kako denar porabljati, nimajo pojma, koliko dela in kakšnega dela je potrebno, da ga podjetje zasluži. Tem ljudem se tudi niti približno ne sanja, da nuklearne elektrarne ali plina ni mogoče s preprostim pritiskom na gumb nadomestiti z energijo sonca in vetra. Ne vedo, da je industrijo mogoče veliko hitreje uničiti, kot jo postaviti na novo. Ne znajo videti, da gre za uničenje na srednji in dolgi rok, zaradi tega rezultati evropskega gospodarstva v letu 2023 niso tako porazni, kot so napovedovali lani. Bili bi tudi veliko slabši, kot so, če države, tudi z evropskim denarjem, podjetjem ne bi zagotavljale podpor za blažitev draginje, za blažitev posledic zaprtja gospodarstva v času epidemije in drugih subvencij.

Gospodarstvo v EU je v neprekinjeni krizi dejansko že od leta 2009, vse od takrat zlasti industrija v Evropi dobesedno propada. Ta propad pospešuje vztrajanje funkcionarske elite v Bruslju pri vse bolj rigoroznem programu ozelenjevanja gospodarstva s pospešenim zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov in opuščanjem fosilnih goriv. Da je vztrajanje pri tej politiki zgrešeno, je najbolj očitno v Nemčiji, ki se iz motorja evropskega gospodarstva iz leta v leto hitreje spreminja v gospodarskega bolnika Evrope. Nemci vlečejo v brezno celotno gospodarstvo v Evropi. Dodatno ga tišči proti breznu še finančni kapitalizem, ki deluje po sistemu kazinoja in je pred četrt stoletja iz Evrope na čelu z Nemčijo začel izrivati socialno tržno gospodarstvo.

Globlje ko bo Nemčija glavni bolnik v breznu, hitreje bodo kot domine za njim padala gospodarstva preostalih držav. In v letu 2024 znajo že biti rezultati slabši od letošnjih. Vse bolj kaže, da bodo izjema prav tiste države, ki jih v Bruslju in tudi celotna zahodna politična elita izpostavljajo kot problematične, ker ne sledijo slepo njihovim navodilom, ampak imajo pred očmi tudi svoje nacionalne interese.

Slovenija je med državami, kjer so ves čas, odkar je v EU, navodila iz Bruslja pomembnejša od njenih nacionalnih interesov. Tudi zaradi tega so jo v zadnjih 15 letih, ko Evropa pada iz krize v krizo, nekatere države iz Vzhodne Evrope tako po razvitosti kot po standardu prebivalcev že prehitele.