Čeravno si aktualna vlada na vso moč prizadeva zakrpati luknjo na domačem najemnem trgu z gradnjo novih neprofitnih stanovanj, razmišlja tudi o novi zakonodaji, ki bi posegla v dejavnost kratkoročnega oddajanja. Na gospodarskem ministrstvu vidijo rešitev v časovnem omejevanju oddajanja, njihova prizadevanja pa podpirajo na ministrstvu za solidarno prihodnost. Pravijo, da je napočil čas, da se tudi v Sloveniji uredi najemni trg. Da je ta že nekaj let močno podhranjen, je že vsem dobro znano. Kot tudi, da se večina tistih, ki drugo, tretjo nepremičnino kupijo za naložbo ali jo podedujejo, raje odloči za kratkoročno oddajanje turistom, kot pa da bi nepremičnino oddajali za več mesecev ali celo let. Razlog kakopak tiči v zaslužku - zgolj dve turistični prenočitvi prineseta toliko kot ena mesečna najemnina.
A kar bode v oči, je, da se (vsaj uradno) še ne ve, na kakšen način naj bi se omejevanja na gospodarskem ministrstvu lotili, še manj je znano, ali bi to veljalo za celo Slovenijo ali zgolj za turistično najbolj oblegana območja, na primer Ljubljano, Obalo, Gorenjsko, kjer se večina nepremičnin iz najemnega balona oddaja turistom. Govori se le, da je spremembe treba uvesti čim prej, morebiti že letos. Ne nazadnje so se za takšen korak omejevanja že pred časom odločili ponekod drugod po Evropi.
Nova pravila ne pomagajo, če se obstoječa ne upoštevajo
Vendar primerjati večmilijonska turistična mesta v Evropi s slovenskimi je absurdno, protestirajo slovenski sobodajalci, ki jim kakršno koli omejevanje kratkoročnega oddajanja nepremičnin ni prav nič pogodu. Pa ne le zaradi tega, ker jim posel, vsaj tistim, ki oddajajo v turističnih krajih, cveti, temveč zaradi tega, ker menijo, da prav oni v državno blagajno iz naslova turističnega oddajanja prispevajo ogromno denarja. Se pa zavedajo, da so, tudi zaradi vse večje priljubljenosti prenočitev v zasebnih namestitvah, postali trn v peti domačim hotelirjem, po mnenju sobodajalcev so namreč prav ti največji spodbujevalci tovrstnega omejevanja.
Nova pravila in omejevanja pa vedno ne prinašajo želenih učinkov, na kar zadnje čase opozarja vse več dobrih poznavalcev razmer na domačem najemnem trgu. Že v veljavni slovenski stanovanjski zakonodaji so namreč zapisane omejitve - denimo, da je opravljanje turistične dejavnosti dovoljeno zgolj v delu stanovanja, in še to ob 75-odstotnem soglasju etažnih lastnikov in dodatno ob soglasju vseh sosedov, pa jih upoštevajo le redki. Tudi zaradi tega, ker jih nihče ne kontrolira. Hkrati se uradno niti ne ve, koliko nepremičnin se v naši državi oddaja. Registra namreč ni(mamo).
Zato bi bilo morebiti najbolje razmisliti o tem, da bi se najprej odpravile določene pomanjkljivosti, vzpostavila red in kontrola, nato pa bi se nove omejitve, ki bi na trg prinesle več stanovanj tudi za dolgotrajni najem, uskladile z vsemi deležniki. Sobodajalci namreč opozarjajo, da na resornem ministrstvu zavračajo kakršen koli dialog z njimi, čeravno jih že lep čas nagovarjajo z rešitvami in pobudami.