V današnjem Večeru pišemo o gostovanju filmskega festivala Liffe v Mariboru. Sodelovanje z nekdanjim Kolosejem oziroma zdajšnjim Mariboxom traja že 17 let. Medtem ko si v multipleksu ob Dravi želijo okrepiti sodelovanje, to preprečujejo razne logistične, tehnične in tudi finančne ovire. Z marsikaterega vidika se zdi, da je trenutna oblika tega gostovanja, ko v Mariboxu gledamo manjši izbor filmov večinoma brez prisotnosti filmskih ekip, nek zenit, ki ga bo težko preseči.
Liffe je tudi sicer filmski festival, ki je od ustanovitve leta 1990 našel svojo optimalno obliko delovanja. Pod okriljem Cankarjevega doma ima omejene možnosti za rast, tako z vidika infrastrukture kot z vidika sodelovanja z gospodarstvom. S svojo koledarsko umestitvijo ob konec leta ima zelo jasno nalogo povzemanja vsega najboljšega, kar se je v preteklih mesecih nabralo na največjih filmskih festivalih. Gre za festival, na katerem je v ospredju predvsem gledanje kakovostnih filmov, medtem ko so spremljevalni dogodki ali gostovanja odmevnejših gostov v ozadju.
Liffe je tudi v Mariboru eden glavnih filmsko-festivalskih dogodkov v mestu. Njegov obisk je na ravni največjih lokalnih festivalov, kot sta Dokudoc in StopTrik. Vendar pa gre hkrati tudi za festivalsko gostovanje, ki je res zgolj to: se pravi, da je viden, nima pa značilnosti festivala, ki bi zaznamoval dogajanje v mestu, kot to počne v matični Ljubljani. Konec koncev tudi zato, ker se odvija samo v eni dvorani večjega multipleksa, kjer vzporedno teče tudi redni filmski program.
S tem, ko bo Maribor kmalu (upamo) končno dobil svoj stalni mestni kino, se zato tudi pojavlja vprašanje, kakšna priložnost je to nasploh za filmske festivale v mestu. Festivalsko dogajanje bi s tem dobilo neko stalno lokacijo, s katero bi še bolj zaživelo. Tista izrabljena fraza, da "mesto živi s filmom", bi lahko v Mariboru postala resničnost.
Kako visoko na lestvici prioritet bo "festivalska decentralizacija"?
Dejstvo je, da Liffe s svojimi omejitvami tukaj ne bo mogel prevzeti vloge vodilnega festivalskega akterja v Mariboru. Pravzaprav glede na pridevnik "ljubljanski" v njegovem imenu to že na nekem simbolnem nivoju niti ne bi bilo povsem prav. Čeprav imajo Dokudoc, StopTrik, Enimation, FeFi in drugi značaj specializiranih festivalov, ki ne predvajajo tako velikih hitov kot Liffe, so vzpodbudne izkušnje, da ožja usmerjenost festivala ne pomeni skromnejših ambicij. Lepa primera sta festivala Animateka ali pa, še toliko bolj, ljutomerski Grossmann, ki je postal dogodek z izredno odmevnimi gosti, ki ga poznajo daleč onkraj naših meja.
To bi morali imeti v mislih tisti, ki bodo imeli moč odločanja pri podpiranju tovrstnih dogodkov. Festivali imajo ogromno možnosti za privabljanje gospodarstva, domačih in tujih gostov, razvoj turizma in Liffe pravzaprav ni reprezentativen za vse to, kaj lahko tak dogodek prinese mestu. Seveda pa bo veliko odvisno tudi od Slovenskega filmskega centra. Zanimivo bo videti, kako se bo ogromno povečanje proračuna odrazilo na razpisu za filmske festivale. Konkretno: kako visoko na lestvici prioritet bo "festivalska decentralizacija"? Bo v Mariboru nastala kakšna nova festivalska pobuda ali si bo več kot zasluženo podporo prislužil kdo od obstoječih organizatorjev? Upajmo, da se bo tudi pri odločevalcih v prestolnici kot tudi pri tistih lokalnih ustalilo spoznanje, da si Maribor kot drugo največje mesto zasluži stopiti korak višje tudi na področju filmskih festivalov.
