(KOMENTAR) Projekt s patino: Sistem zmanjšuje hitrosti vožnje na avtocestah

Policisti o divjakih na naših cestah, ki tudi za več kot dvakrat prekoračijo hitrosti, poročajo vse pogosteje. Slovenske avtoceste in hitre ceste sicer sodijo med varnejše ceste pri nas, v minulem letu se je, na primer, zgodilo deset odstotkov vseh prometnih nesreč ali v številki 3729. Osem je bilo lani tragičnih nesreč na cestah, ki so kategorizirane kot avtoceste ali hitre ceste, umrlo je trinajst ljudi. Lanski podatki so sicer nekoliko boljši kot leto poprej, ko je na teh cestah v dvajsetih nesrečah umrlo 25 ljudi. 

Toda zaradi večje hitrosti vožnje, ki je dovoljena na avtocestah, se trčenja na avtocestah praviloma končajo s hujšimi poškodbami ali tragično. In prav prehitra vožnja (poleg vožnje v napačno smer) najpogosteje botruje najhujšim nesrečam na teh cestah. Zato ne čudi, da želi Dars divjake umirjati tudi s sekcijskim nadzorom hitrosti. A ta Darsov projekt ima že debelo patino. Leta 2015, torej skoraj desetletje nazaj, bilo je tik pred poletno turistično sezono, smo mediji prvič pisali o tem, da Dars namešča poseben sistema merjenja hitrosti, ki bo upošteval povprečno hitrost vožnje na relaciji - takrat je družba za avtoceste izbrala odsek med predoroma Trojane in Podmilj v smeri proti Ljubljani. In takrat je Dars postregel s podatkom, da je v enem tednu poskusnega merjena na odseku, kjer je dovoljena hitrost omejena na 100 kilometrov na uro, tega prevozilo skupaj 137.000 vozil, pri čemer je najvišjo dovoljeno hitrost prekoračilo kar 57 odstotkov voznikov, kar je več kot 78.000 vozil. Najvišja izmerjena hitrost pa je dosegla kar 218 kilometrov na uro. Leto dni kasneje je bilo, ko je v javnost prišla napoved, da bodo policisti začeli s kaznovanjem prehitrih voznikov, saj do takrat tega niso mogli, kajti podjetje, ki je namestilo naprave, ni pridobilo ustreznega certifikata. A nato, nekaj mesecev kasneje, ko so certifikati bili pridobljeni, se je pokvarila ena od kamer merilnika. Januarja 2017 je sledila napoved, da je testno merjenje končano in da bo policija prevzela kaznovanje. Pa iz tega ni bilo nič. Policija namreč dogovora, po katerem bi prevzela v uporabo vzpostavljene sisteme in z njimi opravljati, ni podpisala.

Dars se je v letu 2022 odločil za nov razpis, projekt je bil vreden 1,8 milijona evrov. A so postopke javnega naročila konec tistega leta zamrznili. V načrtu je namreč bilo, da bi sistem upravljala avtocestna policija, ta pa se je tedaj ukinjala. Da sumov nepravilnosti, tudi o korupciji je bilo govora, niti ne omenjamo.

Lani je sledil nov Darsov razpis - tokrat je namesto enajstih odsekov izbral le štiri - in zdaj napoveduje, da bo sistem sekcijskega merjenja zaživel v drugi polovici prihodnjega leta. Bo res? Glede na minule izkušnje tega ne gre z gotovostjo zatrditi. Četudi bi bil tak sistem potreben. Uporabljajo ga v vrsti drugih držav, prav tako ga podpira več kot 60 odstotkov tistih, ki so sodelovali v lanskoletni raziskavi o zadovoljstvu uporabnikov slovenskih avtocest in hitrih cest. In po izkušnjah od drugod, takšen sistem merjenja dokazano zmanjšuje hitrost vožnje. Morda bo pa tokrat vendarle uspelo stopiti korak naprej k večji varnosti.