(KOMENTAR) Rad bi bil predsednik, pa mi ne pustijo ...

Ob finalu medkoalicijskega klanja je v tem tednu politično prizorišče zaposlovalo tudi ugibanje o prihodnosti na desnici, saj je potekel rok, do katerega so morali poslanci SDS podpisati "kartico zvestobe", da bodo do konca mandata v parlamentu in zunaj njega delovali kot člani SDS in njene poslanske skupine. Predvsem, ali bo izjavo podpisal Anže Logar, ki od predsedniških volitev napoveduje "nekaj velikega". In zgodilo se nekaj je, a spet ne prav veliko. Trije poslanci izjave niso podpisali, jasnega odgovora na to, ali se Logarjeva Platforma sodelovanja podaja na samostojno politično pot in kakšna ta bo, pa še kar ni.

Logar je ocenil, da je podpisovanje takih izjav v nasprotju z duhom ustave, saj so poslanci zavezani ljudstvu, ostrine pa po pahorjansko ni bilo. Še vedno kot ChatGPT ponavlja odgovore, da mu gre za nekaj več, da je v osrčju njegove ideje sodelovanje za prihodnost Slovenije na podlagi dobrega rezultata na predsedniških volitvah. Je pa dejal, da se Platforma preveč potencira v politično smer, saj se še niti ne ve, kdaj bodo volitve.

Prav tu je verjetno eden ključnih razlogov, da odgovora še ni. Do volitev je namreč še daleč in zato taktiziranje na obeh straneh. Če bi Janša ostal zvest sebi, bi Logarja že zdavnaj vrgel iz stranke, a obenem ve, da obetavnega politika potrebuje znotraj SDS ali kot predsednika samostojne stranke, saj bi edino s Platformo lahko še kdaj sestavil vlado. Težava bi nastopila, če bi Logar SDS na volitvah presegel, saj bi to pomenilo, da bi učenec premagal učitelja, kar ni izključeno, še večjo grožnjo pa Logar predstavlja za NSi, ki bi jo utegnil poslati na "večna lovišča", kjer si tudi SLS že dolgo napreza za ponovno vstajenje.

Bo naslednji korak Janševa brca treh poslancev iz parlamentarnih odborov? V tem primeru bi se Logar lažje odločil, pa še žrtev bi postal, kar imajo Slovenci radi. Do takrat pa – v politiki je mogoče tudi vedriti, v politiki se je mogoče tudi skriti. Prav to počne sedaj Logar, ki potrpežljivo čaka. Če bi ga iz stranke, ki jo je aktivno ustvarjal, potisnili, bi moral ukrepati. Dokler ne bo napaden kot "zagrizen komunist", rokavice ne bodo snete.

Politična revščina v Sloveniji se tako še kar nadaljuje. Medtem ko ljudje čakajo na zdravnika, vsaka Tarča odpre več prostora za koalicijske prepire, afere, s tem pa za opozicijo in za Logarja kot najbolj skrivnostnega političnega igralca ta hip. Javnost s političnim razredom ni zadovoljna, zato se na volitvah vedno znova pojavljajo nove skupine, ki jim volivci zaupajo, a tudi hitro potonejo, pa naj se imenujejo Državljanska lista, SMC, LMŠ, SAB … Vsekakor ima Logar dobre obete za uspeh na volitvah, če se bo le odločil za stranko, česar se kot ambiciozen politik zaveda. Dokaz večnega iskanja nečesa novega je tudi Gibanje Svoboda, ki je na zadnjih volitvah pometlo s konkurenco.

Logarjeva dilema zato še naprej spominja na pesem Janeza Zmazka - Žana iz legendarne skupine Don Mentony Band: "Rad bi bil baraba, pa mi ne pustijo, kadarkol' sem zraven, me vedno ulovijo ... Rad bil predsednik, pa mi ne pustijo ... kadarkol' sem zraven, me vedno ulovijo ..., ja, ja.., ja ja ..., ja ja ..." ... Bo vendarle imel dovolj poguma?