(KOMENTAR) Ustvarjanje je privilegij, ki ga nimajo niti samozaposleni v kulturi

Tjaša Gajšek Tjaša Gajšek
18.06.2024 05:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sindikat Zasuk na zadnji skupščini v Mariboru 
Matic Ačko

Ustvarjanje vse bolj postaja privilegij, so ob alarmantnih razmerah za samozaposlene v kulturi jasni pri sindikatu Zasuk. Hiperprodukcija, iztrošenost, prekarno delo, zastonjkarstvo in delo za drobiž za samozaposlene v kulturi niso nobena novost, takšno stanje izkušajo že desetletja. Pri nas ima status samozaposlenega v kulturi nekaj več kot tri tisoč ljudi, kar je približno četrtina vseh samostojnih delavcev v kulturnem sektorju, med njimi je vsak drugi na pragu revščine ali pod njim, kažejo podatki sindikata, čeprav so to delavci s polnim delovnim časom. Že zdavnaj preživete mantre, da mora umetnik za svoje ustvarjanje točiti krvave solze trpljenja in ves čas hoditi po robu preživetja, nam v praksi še ni uspelo izkoreniniti. 

Večina samozaposlenih državi plačuje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje ter starševsko varstvo in zaposlovanje v višini 544,04 evra. Že to je ob plačilih, ki daleč zaostajajo za primerljivimi deli v javnih kulturnih institucijah, za številne velik izziv, še težje pa mnogi na svojih plečih nosijo stroške, ki jih morajo poravnati, da sploh lahko delajo, in ki jih redno zaposlenim delavcem krije delodajalec. Zelo zgovoren je tudi podatek, da tisti samozaposleni s priznanim izjemnim kulturnim prispevkom, ki jim prispevke plačuje država, ne smejo preseči dohodkovnega cenzusa, ki trenutno znaša nekaj več kot 21 tisoč evrov. Številni ob inflaciji in dejstvu, da so v dogovorih z naročniki zmeraj šibkejši člen, ne zmorejo (več).

Plačila samozaposlenih bo uredila kolektivna pogodba, že več kot leto dni napovedujejo na ministrstvu. A sindikati so zadnje leto s sestankov, ki so se končali brez podpisa sporazuma, odhajali razočarani.

Stvari se zdaj vendarle premikajo. Ta teden bodo na ministrstvu sindikatom poslali prvi osnutek pogodbe, če bo vse v redu, pri Zasuku pričakujejo, da bi bila pogodba lahko podpisana do konca tedna. Še pred tem, prejšnji četrtek, je ministrstvo v javno obravnavo za mesec dni poslalo uredbo, ki med drugim prinaša uvedbo kariernih razredov, nove poklice v kulturnem sektorju in posodobitev starih pa novo točkovanje po sistemu "vsako delo šteje", posodobljen sistem nagrad in lažjo vrnitev na delo po daljši bolezni in negi družinskih članov in po vrnitvi z materinskega, očetovskega ali starševskega dopusta. 

Zdi se, da bi lahko nova uredba, ki je vezana tudi na kolektivno pogodbo, in pogodba začeli veljati skoraj istočasno. Ob prvem pregledu uredbe so sindikati razmeroma zadovoljni - obstaja še nekaj fines, ki jih je treba doreči, pravijo. Na papirju so videti obljube ministrstva obetavno. Toda treba bo počakati, da bodo ukrepi začeli veljati. Šele takrat bo jasno, kako bodo štirje plačni razredi - in vsi pridruženi ukrepi - delovali v praksi in ali bo s tem prekarnosti, dela na črno v kulturi res manj. Sploh pa - ali bo po letih boja iztrošenim samozaposlenim še ostalo kaj časa, energije in motivacije, da se posvetijo temu, s čimer bi se morali ukvarjati ves ta čas, ko so bili eksistencialne bitke - ustvarjanju. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta