(MB-TEDEN) K(o)ronajmo drugače

​Koronavirus, ki je okužil ves svet, ne izbirajoč ljudi v mestih ali na podeželju, bogataše ali reveže, doktorje ali delavce, je zagrnil, na glavo obrnil vsakdanjost. Ker je življenje skrčeno na nekaj kvadratnih metrov med štirimi stenami in zaslone, polne vojne, dramatične retorike, se strah in skrb zažirata v psiho šibkih ljudi. Na preizkušnji so odnosi, ego, bistvo bitja, kako biti z drugimi in sam s sabo. Ampak tu je razmislek, ali so besede, da je virus porušil normalnost zato, da bi jo človeštvo postavilo drugače, modna new age krilatica ali dejanska priložnost. Če se oprimemo optimizma, je lahko priložnost.
To potrjujejo empatija, solidarnost in sodelovanje, ki so se v času epidemije covida-19 zbudili med mnogimi Mariborčani, zagretimi za medsosedsko pomoč, prostovoljstvo in donatorske akcije. Enako bliskovita reorganizacija podjetij, doslej nevidena in nepredstavljiva, recimo kungoškega BTT tekstila in kidričevskega Boxmarka, ki sta stroje pognala v novo proizvodno linijo in začela šivati zaščitne maske. V tem kontekstu lahko razumemo tudi Mariborsko razvojno agencijo, ki je sestavila seznam lokalnih kmetov, ponudnikov domačih pridelkov in izdelkov. Obrobna servisna poteza, ki bi seveda lahko nastala že kdaj prej, občanom koristi. Šole in tisti, ki procese ohranjajo z delom, ustvarjanjem od doma, dokazujejo, da se da tudi drugače.
Krize so vselej v zgodovini prinašale spremembe, vendar ne izključno dobre. Tudi nemire in žrtve prinašajo, ljudje in podjetja obubožajo, propadejo, umrejo. Po zadnji finančni recesiji in velikem globalnem šoku, ki je spremenil svet, 9/11, se nista končali proizvodnja in trgovina z orožjem, sovraštvo in maščevanje nista izginila. S tem je imel opravka mariborski gostinec, ki se je zaradi zaprtja lokalov ob koronavirusu lotil dostave hrane na dom in zato pokasiral goreče obsodbe, češ da je vojni dobičkar. A najhujši izkoriščevalci razmer se običajno potuhnejo in "šnicle" tolčejo pod mizo, iz ozadja. Nizki, podli udarci se ta čas dogajajo tudi med gradbinci. (Zlasti mala) podjetja, espeji in nepregledna množica na hitro odpuščenih delavcev so stisnjeni za vrat. Ko Mariborčani trepetajo, ali bo UKC Maribor zmogel, (nevede) ozaveščajo pomen močnega javnega zdravstvenega sistema in pomen zdravja.