Moč je v skupnosti, ker več glav več ve. To je glavni princip participativnega proračuna, ki občanom omogoča vpliv na porabo investicijskega dela mestnega proračuna in ga končno uvajamo tudi v vseh mestnih četrtih in krajevnih skupnostih Maribora. Za ta korak je mesto, čeprav je na tem področju oralo ledino, potrebovalo več kot pet let, ker je tedanje vstajniško občinsko vodstvo projektu vstajniške Iniciative Mestni zbor (IMZ), kljub deklarativni podpori, ves čas postavljalo ovire. Steklo je šele - in ne z majhnimi napori -, ko se je zamenjal župan in se je umaknil IMZ. Medtem je v Sloveniji ta institut neposredne demokracije uvedlo že 22 občin. Tako se je zgodilo, kot že marsikdaj prej, da idejno pionirski Maribor izvedbeno caplja za drugimi.
Danes participativni proračun ni več revolucija, je skoraj nuja, če si mesto želi reči moderno ali pametno. O popularnosti pričajo tudi številke. Pred petimi leti, ko je bil zagnan pilotni projekt v Radvanju, je bilo na svetu po oceni 1700 mest s tem mehanizmom, danes jih je skoraj 12.000. Marsikdo pa se verjetno sprašuje, kaj nam je vsega tega sploh treba, saj imamo za odločevalce voljene predstavnike in ne nazadnje stroko. A glede na študije ta mehanizem med ljudmi povečuje zaupanje v demokratične procese, skrbi za bolj enakomeren razvoj mesta, večjo gospodarsko rast in zmanjšuje korupcijska tveganja. Zagotavljal naj bi, da se skupnost poveže in je aktivna tudi po volitvah. Do kolikšne mere, je odvisno od modela posameznega participativnega proračuna, zlasti koliko sredstev je odmerjenih za predlagane projekte občanov.
Danes participativni proračun ni več revolucija, je skoraj nuja, če si mesto želi reči moderno ali pametno
Obiščite spletno stran brez oglasov.
