Časi so se res spremenili, če Banka Slovenije omejuje bančne posle in pritiska na zavoro potencialno nevarnega zadolževanja, smo se v Večeru pošalili ob objavi odločitve naše centralne banke pred tremi tedni. Pri tem se seveda spomnimo časov pred krizo, ko je tedanji guverner Marko Kranjec do zadnjega zagotavljal, da je slovenski bančni sistem v dobri kondiciji - dokler niso bile naenkrat banke tik pred stečajem.
S tega stališča je odločitev sedanjega guvernerja Boštjana Vasleta - ki je sprožila tako oster odziv predsednika vlade Marjana Šarca - pohvale vredna. Banka Slovenije se je očitno nekaj naučila in sedaj natančneje spremlja, kaj banke počno, in poskuša proaktivno preprečevati morebitne težave. Vendar so pri zgodovinski primerjavi pomembne, celo bistvene razlike.
Bančno luknjo so pred dobrim desetletjem izkopala visoka posojila podjetnikom za predimenzionirane nepremičninske posle in pohlepnim direktorjem, ki so želeli s sposojenim denarjem prevzeti svoja podjetja. Sedaj, na drugi strani, Banka Slovenije omejuje predvsem podeljevanje kreditov fizičnim osebam za nakupe nepremičnin in sprotno potrošnjo - dolžnikom, ki načeloma vrnejo izposojeni denar.
Vemo, kaj prinaša vmešavanje politike v bančne posle