Včasih je zelo zanimivo opazovati dogajanja v tako imenovani “bazi”. Do ene takih situacij je prišlo v ponedeljek, ob koncu oddaje Studio City. Štefančičeva najava, da oddaje do 9. maja ne bo, da pa se 9. maja, na dan zmage “spet vidimo”, je povzročila precejšnje razburjenje. Začelo se je ugibanje, kaj zdaj to pomeni. Kaj se bo z oddajo zgodilo. In ali se bo oddaja res za dan zmage vrnila na male zaslone.
Dejstvo, da oddaje do 9. maja ne bo, je zagnalo nov krog produkcije nezaupanja. Gre za proces, ki je splošno značilen za postsocialistične družbe in ki se je aktiviral precej kmalu po uvedbi postsocializma kot posledica dejstva, da so se postsocialistične družbe izkazale kot nesposobne zagotoviti svojim državljanom prostor varnosti, v katerem bi poskrbele za njihove potrebe.
Za proces družbene produkcije nezaupanja je značilno, da ko se v družbi enkrat uveljavi nezaupanje, to nezaupanje ždi v kotu in čaka na nove zaplete oziroma poraze države. In se znova pojavi. In to vedno. Tudi ko se zdi, da v družbi ne gre nič narobe. Državljani gojijo nezaupanje do lastne države. Slovenska postsocialistična družba in država v tem pogledu nista izjemi.
Veter v jadra nezaupanja
Družbeno določena produkcija nezaupanja se je v slovenski postsocialistični družbi uveljavila že kmalu po osamosvojitvi. Napake vsakokratne oblasti in države ter njunih organov jo vedno poženejo v nov krog samoprodukcije. V zadnjih dveh letih se je zaradi kovida to dogajalo zelo pogosto in intenzivno.
In na to podlago se je zdaj padla tudi novica o (začasni) ukinitvi Studia City. Proces produkcije nezaupanja je dobil nov veter v jadra. Spet so ljudje začeli glasno dvomiti v državo in vlado, pri čemer je ta dvom dobil specifično obliko: ljudje so začeli dvomiti, da se bo oddaja vrnila na zaslone. Oziroma v to, da se bo vrnila v obliki in zasedbi, ki smo jo bili v zadnjih letih, desetletjih vajeni.
Ko gre za družbeno produkcijo nezaupanja, so se v zvezi z (začasno) ukinitvijo Studia City izoblikovala tri značilna stališča. Prvo stališče je, da se bo oddaja vrnila v obliki in zasedbi, kot ju poznamo. Zagovorniki tega razumevanja umika Studia City iz programa menijo, da gre pri vsem skupaj le za začasen umik, nikakor pa ne za ukinitev oddaje. Gre torej za nekakšen krajši dopust. Za katerega je sicer mogoče predpostaviti, da je politično motiviran. Ki pa bo čez nekaj tednov minil. In potem bo spet vse v redu. Studio City bo spet redno na sporedu.
Brez prizanašanja
Drugo stališče zagovarjajo posamezniki, ki prav tako menijo, da se bo oddaja še vrnila na male ekrane, imajo pa nekoliko drugačno mnenje glede tega, v kakšni obliki se bo to zgodilo. Menijo, da bodo v času, ko oddaje ne bo na sporedu, zamenjani ključni ustvarjalci oddaje. Na čelu s Štefančičem. V tem smislu že potekajo ugibanja, koga bodo po politični liniji ustoličili za novega voditelja.
Glede te možnosti prevladuje prepričanje, da kdorkoli bi to bil, bo on ali ona za gledalce razočaranje. Studiu City je namreč skozi dolga leta uspelo oblikovati in obdržati zveste gledalce oddaje. Ti bodo vsak odmik od ustaljene oblike oddaje prepoznali kot politični pritisk, katerega cilj je podrediti oddajo politiki.
Tistim, ki se jim zdi vmešavanje politike v nacionalko nesprejemljivo, se zna ob umiku Studia City zazdeti, da gredo stvari predaleč. Da se je zdaj treba povezati. Pa ne samo zato, da bi rešili oddajo. In izvajalce. Ampak zato, da trenutni oblasti preprečijo zmago na volitvah.
Tretjo reakcijo na novico o (začasni) ukinitvi Studia City pa prakticirajo posamezniki, ki ne verjamejo, da se bo oddaja še kdaj vrnila na program. Domnevno začasno ustavitev oddaje vidijo kot direkten poskus za vse večne čase odstraniti oddajo iz programov nacionalke.
Razlog je jasen: gre za oddajo, ki ni nikoli prizanašala nobeni neumnosti ali nespretnosti, ki jo je prakticirala slovenska politika. Slovenska politična elita. In katerikoli slovenska vlada. Zato najverjetneje ni ravno priljubljena pri nobenem delu slovenske politične elite. Je pa povedno, kdo jo zdaj pošilja na dopust. Ali celo v ukinitev.
Hipotetični scenariji
Ne glede na to, kateri od hipotetičnih scenarijev se bo v praksi uresničil, pa je jasno nekaj. Začasna odstranitev oddaje je del lomastenja trenutne oblasti po slovenskih medijih. Predvsem po nacionalki. In da je to lomastenje volilno motivirano. Da trenutna oblast, ki si želi še en mandat, poskuša pred volitvami utišati enega od svojih najglasnejših kritikov. Zato bi ga, če je le mogoče — če bi dobila še en mandat —, poskušala spraviti s sveta.
Zanimivo bo opazovati, ali se bosta ta logika in politika trenutne oblasti na volitvah obrnili proti njej. S potezami zoper Studio City namreč lahko sprožita povezovanje različnih političnih skupin zoper vlado. In njeno ponovno izvolitev.
Tistim, ki se jim zdi vmešavanje politike v nacionalko nesprejemljivo, se zna ob (začasnem) umiku Studia City iz programa vendarle zazdeti, da gredo stvari predaleč. Da se je zdaj treba povezati. Pa ne samo zato, da bi rešili oddajo. In njene izvajalce. Ampak zato, da trenutni oblasti preprečijo ponovno zmago na volitvah.
Skratka: ukrep, ki se je sedanji oblasti zdel korak k varnosti, se lahko obrne zoper njo. In postane zanje ena največjih predvolilnih nevarnosti. In ovir.