Šoa - usodna za šest milijonov Evropejcev

Holokavst je pojem, ki bi ga moral poznati vsak zemljan. Pa ga niti približno ne. Neka anketa je pokazala, da več kot polovica Američanov, potomcev tistih, ki so pomagali osvobajati Evropo, za enega najhujših zločinov v zgodovini človeštva niti slišala ni. Kaj šele, da bi vedeli, da je bila šoa, kot tej katastrofi rečejo v hebrejščini, med drugo svetovno vojno usodna za šest milijonov evropskih Judov.
Ko se v teh dneh spominjamo 75. obletnice osvoboditve najbolj zloglasnega nemškega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau, so politiki polni besed o tem, da se kaj takega ne sme nikdar več nikjer ponoviti. Toda to so besede za komemoracije; v realnosti je iz njihovih ust slišati vse kaj drugega. Po svetu, v Evropi pa sploh, vznikajo skrajno desna, recimo jim kar fašistična gibanja in stranke, ki se povsem legitimno vzpenjajo na oblast. Jude so v rasizmu in poveličevanju nadvlade lastne rase pač zamenjali begunci in ekonomski migranti, najpogosteje arabskega oziroma muslimanskega porekla. Zato bi si veljalo še bolj zapomniti včerajšnje besede izraelskega predsednika Reuvena Rivlina na osrednji spominski slovesnosti v Jeruzalemu, ko je več kot 50 predsednikom, premierjem ali monarhom povedal v obraz: "Antisemitizem se ne neha pri Judih. Antisemitizem in rasizem sta zločesti bolezni, ki družbo razjedata znotraj." In še: "Oddaljujemo se od dogodkov holokavsta, a se jih moramo spominjati. Opominjamo, ker vemo: če se ne spominjamo, se bo zgodovina ponovila."