Urbi et orbi

Janez Kovačič Janez Kovačič
19.08.2019 13:10

V zadnjih tednih smo v avtomobilistični rubriki objavili pogovora z dvema človekoma. Imata veliko skupnega, marsikaj ju tudi ločuje.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Večer

Združujejo ju avtomobili, saj z njimi in od njih tudi živita, morda tudi zanje. Razlikujeta se v bistvenem – napovedi o tem, kdaj se bomo, če sploh, začeli odpovedovati lastništvu avtomobila. Precej ali kar zelo nevralgična točka avtomobilske industrije in vse avtomobilske prihodnosti.
Naš prvi sogovornik – intervju je bil objavljen pred štirinajstimi dnevi – je trdno prepričan, da se bo avtomobilska krajina najkasneje v desetih letih izjemno spremenila. Velika večina naj bi se odpovedala svojemu avtomobilu oziroma lastništvu, kot ga poznamo zdaj in že dolga desetletja. Njegovi argumenti imajo težo in smisel: ob statističnem dejstvu, da velika večina v enem dnevu prevozi le nekaj deset kilometrov, je avto preprosto predrag – tudi če se nič ne voziš. Fiksni stroški so znani: registracija, zavarovanje, verjetno tudi vinjeta, če naštejem samo nekatere. Zato naj bi souporaba (eden za vse in ne le eden za enega ali morda dva) revolucionirala naše življenje - pa tudi življenje avtomobilske industrije. Zdi se kar verjetno.
Naš drugi sogovornik mu odgovarja z besedami: avtomobilu se odpoveš, ko je javni prevoz dober, učinkovit. Tudi ta trditev ima težo in smisel, saj je mogoče učinkovitost javnega prevoza v slovenskih mestih zlahka preveriti. Tudi če ne gremo v zoprne podrobnosti, je bolj ali manj jasno, da ni in verjetno še precej časa ne bo takšen, da bi zlahka nadomestil »domači« avtomobil. Te dni se je pojavila tudi novica o finančni in siceršnji vzdržnosti podjetja Car2Go, ki nekako orje ledino souporabnosti v številnih evropskih in drugih državah. Sporoča, da se koncept souporabe nekako ne more uveljaviti v ustreznem obsegu niti v mestih in državah, ki skoraj slovijo po učinkovitosti javnega prevoza – takšnega, ki bi se nam zdel bistveno bolj ustrezen od tistega, ki ga imamo in poznamo na tej strani Karavank.
Oba naša sogovornika pa imata vsaj še eno skupno točko – razmišljata o urbanem, mestnem okolju. A Slovenija ni zgolj to, k sreči. In na podeželju tudi avtomobilsko življenje teče po nekoliko drugačnih tirnicah. Nekakšen avtomobilski urbi et orbi.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta