Danes smo v 44. dnevu od razglasitve epidemije pri nas. Slovenija ima dobre številke, trende, napovedujejo se sproščanja. V marsičem je vlado treba pohvaliti. A to, kar se je za dimno zaveso zdravstvene krize v zadnjih dneh in tednih razgalilo ob slovenskih praksah dobave zaščitne opreme, sta sramota in resen problem. Oprema je globalno dobila status "orožja", "pravila" na trgih so se dramatično spremenila, stiska je bila velika. To so lahko do neke mere olajševalne okoliščine, zakaj je bilo poslovati težko. Ne morejo pa biti alibi za mešetarjenja, politične zlorabe, trgovanje z vplivom, preplačila, selektivno izbiro dobaviteljev na škodo državljanov. Za vojno dobičkarstvo, ki slači mnoge, ki so jih polna usta solidarnosti, skrbi za zdravje, domoljubja. In to politikov, ki so "želeli le pomagati", pa četudi svojim "politično izbranim" dobaviteljem, podjetjem iz strankarskih ozvezdij, kameradom iz drugih poslov, hčerkam, županovim znancem. Klicali so bivši in zdajšnji prvaki strank, minister, pod katerega sodijo blagovne rezerve in ki nam dopoveduje, da je afera le naša "iluzija", državni sekretarji, "igralci na srečo". Ukazi, komu avans, plačilo takoj, so prihajali "z vrha". O zadevah se je "pozanimal" v. d. direktorja policije. Kdo komu laže? Smo demokracija z utečenimi mehanizmi kleptokracije malih in velikih žeparjev, trgovcev in mešetarjev. In to bedo mora razgaliti žvižgač, ki naslednji dan dobi policijsko zaščito.
Demokracija z utečenimi mehanizmi kleptokracije