Razpoloženje vlagateljev, potrošnikov in upravljavcev premoženja je v zadnjih tednih skrajno pesimistično in primerljivo z največjimi zgodovinskimi ekstremi. Na kratki in srednji rok lahko iščemo optimiste z lučjo pri belem dnevu, udeleženci na trgih so črnogledi tudi glede pričakovanj prihodnje gospodarske rasti. Ne pozabimo, da smo imeli lani skoraj 30-odstotno rast svetovnih delnic na rahlo pregretih trgih, letos pa se eden za drugim vrstijo za vlagatelje neprijetni zunanji šoki v obliki nepričakovano trdovratne inflacije, vojne v Ukrajini in strogih covidnih karanten na Kitajskem. Predvsem pa vlagatelji težko sledijo hitremu tempu dvigovanja obrestnih mer centralnih bank. V takem okolju je normalno, da so investitorji izgubili apetit po delnicah in drugih tveganih naložbah in da smo se znašli sredi medvedjega trga.
V evroobmočju imamo to srečo, da je približno desetodstotna rast ameriškega dolarja močno ublažila padce vrednosti našega finančnega premoženja na svetovnih trgih. Svetovne delnice so namreč letos v evrih v povprečju izgubile komaj okoli deset odstotkov vrednosti, kar je omembe vreden podvig glede na vse nevihtne oblake, ki se še vedno zgrinjajo nad svetovnim gospodarstvom in kapitalskimi trgi. Za vlagatelje je dodatno boleče, da so približno podobne padce kot delnice letos dosegle tudi obveznice, ki zaradi inflacijskega šoka vlagateljem niso zagotavljale tradicionalnega varnega zavetja. Pravzaprav se je šele četrtič v zadnjih stotih letih zgodilo, da so delnice in obveznice istočasno padale dve četrtletji zapored.
V zadnjih tednih opažamo, da inflacijska histerija presenetljivo hitro izgublja moč. To se kaže v močnem in dobrodošlem ohlajanju na surovinskih trgih, saj so se cene večine najpomembnejših surovin in kmetijskih pridelkov že spustile na raven pred začetkom ruske agresije na Ukrajino. Cena nafte vrste brent je tako znova padla na okoli 100 dolarjev, baker je padel za 33 odstotkov, cene pšenice, koruze in soje so nižje za okoli 25 odstotkov, petletna inflacijska pričakovanja v ZDA pa so se od konca marca znižala za več kot 100 bazičnih točk, s 3,59 na 2,51 odstotka.
Medvedji trend na delniških trgih bi v primeru jesenskega poglabljanja energetske krize v Evropi in nastopa povprečnega recesijskega scenarija lahko trajal še okoli tri četrt leta, delnice pa bi lahko izgubile še dodatnih deset odstotkov vrednosti. Nato bi prišlo zaradi recesije do ponovnega sproščanja denarne politike centralnih bank in eksplozivnega okrevanja na delniških trgih. Delniški trgi bi po tem scenariju v dobrih dveh letih po začetku okrevanja v celoti nadoknadili izgubljene donose, povprečni donosi pa bi v tem času dosegali kar 20 odstotkov letno.
Z izjemo Evrope, ki bo zaradi odvisnosti od ruskega plina težko ubežala posledicam energetske krize, so danes gospodarske razmere v ZDA bistveno manj zaostrene, kot so bile v obdobjih preteklih hudih padcev delniških trgov. Finančno zdravje podjetij, gospodinjstev in bank ostaja v zavidljivem stanju, njihove finančne obveznosti pa, kljub previsoki inflaciji in strmi rasti obrestnih mer, ne pomenijo resnejših strukturnih makroekonomskih problemov. To kaže, da je malo verjetno, da bi se trenutna ciklična gospodarska kriza/zastoj/recesija lahko razvila v globoko finančno-gospodarsko depresijo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
