(BORZNI KOMENTAR) Ruska ruleta

Vlagatelji na finančnih trgih so v leto 2022 stopili popolnoma osredotočeni na najvišjo inflacijo v zadnjih desetletjih in potencialen konec obdobja nizkih obrestnih mer. Čeprav visoka rast cen in odziv centralnih bank ostajata dominantna tema, je dodatno negotovost na finančne trge prinesla možnost oboroženega spopada med Ukrajino in Rusijo. V tem trenutku še ne vemo, kako se bo razpletla situacija, je pa priznanje dveh neodvisnih republik na vzhodu Ukrajine s strani Rusije in napotitev njihovih vojakov na to območje korak bližje največjemu spopadu na evropskih tleh po drugi svetovni vojni. Upanje, da bo prišlo do kompromisa, s katerim bodo vse udeležene strani lahko živele, ostaja. Bodo pa finančni trgi še naprej na trnih, dokler ne bo prišlo do umiritve napetosti.

Povečana negotovost in temačne novice nedvomno sprožajo strah med vlagatelji in željo po zmanjšanju naložb v delnice. Vendar pogled v zgodovino kaže, da so se delniški trgi v primeru večjih geopolitičnih dogodkov dokaj hitro pobrali in bili v večini primerov tudi višje po preteku enega leta. Zadnji tak dogodek je bila Iraška vojna, ki se je začela marca 2003. To je bil tudi trenutek, ko so delnice dosegle dno in se niso več ozirale nazaj, saj so v naslednjem letu pridobile skoraj 30 odstotkov. Mogoče primerjava ni najboljša, saj so bili delniški trgi takrat v daljšem negativnem trendu po poku tehnološkega balona in napadu na dvojčka v letu 2001.

Vendar so tudi drugi podobni dogodki, kot Zalivska vojna (1991), kubanska raketna kriza (1962) in iranska kriza talcev (1979) po letu dni izgledali le kot dobra priložnost za nakup, v skladu z najbolj znanim izrekom Warrena Buffeta: "Bodi prestrašen, ko so drugi pohlepni, in bodi pohlepen, ko so drugi prestrašeni." Investicijska logika je, da je, ko v negotovih časih dominira strah med vlagatelji, nakupna priložnost, saj se dolgoročni izgledi za večino podjetij ob lokalnih konfliktih drugje v svetu ne spremenijo veliko.

Jim Reid, glavni strateg Deutsche bank ugotavlja, da so takšni geopolitični dogodki le redko pustili globlje brazgotine na finančnih trgih. V povprečju so padci po takšnih dogodkih trajali le tri tedne in niso presegli več kot 6 odstotkov. Bolj pomemben dejavnik, kako so se odzvali delniški trgi, je bilo gospodarsko okolje, v katerem so se ti dogodki zgodili. V primeru atentata na ameriškega predsednika Kennedyja so ameriške delnice izgubile le tri odstotke in bile nazaj na najvišjih nivojih že v tednu dni. To se je dogajalo v času močne gospodarske rasti. V primeru postopka za razrešitev predsednika Nixona leta 1974 pa je bil padec na delniških trgih bolj intenziven, saj se je to dogajalo v času recesije.

Če to preslikamo na današnji čas, lahko sklepamo, da se bo osredotočenost finančnih trgov dokaj hitro vrnila nazaj na inflacijo in gibanje obrestnih mer. Bi pa resen konflikt dodatno otežil delo centralnih bank, saj je eden izmed ključnih kanalov, kako bi konflikt vplival na evropsko gospodarstvo, prav preko trga energije. Evropa pridobi 40 odstotkov zemeljskega plina od Rusije. Ukrajinski plinovod je drugi najpomembnejši in poškodba te infrastrukture bi pomenila višje cene plina. Dejstvo je, da bodo čustva vlagateljev letos na mnogo večji preizkušnji kot v preteklem letu.