Septembra se pričakuje znižanje obrestnih mer tako v ZDA kot v Evropi, saj so šibki gospodarski kazalniki in upadajoča inflacija omogočili centralnim bankam prostor za ukrepanje. V ZDA bo Fed verjetno znižal obrestne mere za 25 bazičnih točk, pri čemer je ta ukrep skoraj zagotovljen, razen če avgustovski podatki ne bodo presenetljivo dobri. Podobno tudi v Evropi ECB načrtuje znižanje obrestnih mer za enako mero. Gospodarska rast se v obeh regijah upočasnjuje, kar ustvarja potrebo po nadaljnjih ukrepih za spodbujanje gospodarske aktivnosti.
Čeprav so podatki o kompozitnem indeksu PMI v Evropi za avgust solidni, to ne zmanjšuje možnosti za dodatno znižanje obrestnih mer oktobra. Olimpijske igre v Franciji bi lahko prispevale k rahlemu izboljšanju gospodarske rasti v tretjem četrtletju, vendar industrija in gradbeništvo v Evropi še naprej upadata, kar povečuje tveganje za tehnično recesijo, predvsem v Nemčiji.
Industrija in gradbeništvo v Evropi še naprej upadata, kar povečuje tveganje za tehnično recesijo, predvsem v Nemčiji
V Nemčiji je kompozitni PMI avgusta padel na 48,5, kar je manj od julijskih 49,1 in pod pričakovanji, kar kaže na nadaljevanje težav v proizvodnem in storitvenem sektorju. Proizvodni PMI je padel na 42,1, storitveni pa na 51,4, kar pomeni, da se zasebni sektor še naprej krči. Upadanje novih naročil in zmanjševanje zaposlovanja v industriji ter rast inflacije proizvodnih cen dodatno potrjujejo slabšanje gospodarskih razmer.
Kljub tem izzivom Nemčija še naprej beleži visoke trgovinske presežke. Junija 2024 je Nemčija dosegla trgovinski presežek v višini 20,4 milijarde evrov, kar je precej nad dolgoletnim povprečjem. Za primerjavo, Slovenija v prvi polovici leta 2024 beleži trgovinski primanjkljaj v višini približno 2,2 milijarde evrov. Nemčija tako ohranja močno izvozno zmogljivost, kljub splošno slabšim gospodarskim kazalnikom, medtem ko se Slovenija sooča z izzivi na področju zunanje trgovine.
Na domačem borznem parketu pa so v prvem polletju 2024 slovenske borzne družbe potrdile stabilno poslovanje. Luka Koper je ustvarila 163,3 milijona evrov prihodkov, kar je tri odstotke več kot lani, vendar en odstotek pod načrti. Čisti dobiček je znašal 32,8 milijona evrov, kar je 24 odstotkov nad pričakovanji. Skupina Petrol je zabeležila 2,9 milijarde evrov prihodkov, kar je 14 odstotkov manj kot lani. Čisti dobiček se je rahlo zmanjšal na 52,1 milijona evrov, predvsem zaradi regulacije cen naftnih derivatov. Skupina Triglav je obseg poslovanja znižala za dva odstotka na 942,9 milijona evrov, a je kljub temu zabeležila velik porast čistega dobička, ki je znašal 75,4 milijona evrov, predvsem zaradi nižjih škod. Zavarovalna skupina Sava je povečala obseg poslovanja za 14 odstotkov na 563,8 milijona evrov. Dobiček pred davki je zrasel za 17,8 odstotka na 57,3 milijona evrov, z visoko rastjo premij in izboljšano stroškovno učinkovitostjo.