Prejšnji teden so v ZDA objavili raven junijske inflacije. Ta je v medletni primerjavi glede na lanski junij znašala 5,4 odstotka, glede na letošnji maj pa so se v ZDA cene v juniju povišale za 0,9 odstotka. Povišanje inflacije je predvsem posledica prehodnih dejavnikov, kot je pomanjkanje nekaterih vhodnih produktov za izdelavo končnih izdelkov. Primer tega je letošnje pomanjkanje polprevodnikov, kar je povzročilo nižje število na novo proizvedenih avtomobilov. To pa je ob vrnitvi povpraševanja v ZDA krepkeje podražilo rabljena vozila, kar je dodobra vplivalo na odčitek junijske inflacije.
Ko se gospodarstvo znova odpira, se seveda cene najbolj prizadetih storitev, kot so cene hotelskih sob in letalskih kart, začnejo dražiti na predpandemične ravni. Tako smo bili v juniju priča visoki rasti cenam rabljenih vozil. Ti prehodni pritiski na različne cene bodo v nekaj mesecih minili, nekoliko dlje pa bodo ostali pritiski na povišanje plač in najemnin, saj so cene teh tipično bolj "lepljive". Zaradi kasnejšega odpiranja ekonomij v območju evra (še) ni takega pomanjkanja po delovni sili kot v nekaterih sektorjih v ZDA, zaradi česar morajo delodajalci ponekod ponuditi višje plače, da bi pritegnili nove zaposlene. Vsaj delno je tak proces v prihodnjih mesecih pričakovati tudi v območju evra, zlasti pri nižje plačanih delovnih mestih v storitvenem sektorju (in drugje), ki so najbolj občutljiva za povišanje cen energentov in surovin, saj to zvišuje cene prevoza na delo, ogrevanja, hrane …
FED letos ne bo višal obrestnih mer
Cene surovin so letos krepko pridobile, vendar lahko omenimo, da so se cene rasti številnih surovin maja začele umirjati ali celo nazadovati, a kljub temu lahko pričakujemo njihov prispevek k inflaciji ob pričakovani povrnitvi povpraševanja v prihodnjih nekaj mesecih.
Jerome Powell, predsednik Ameriške centralne banke (FED), še vedno meni, da je občutno višja inflacija v ZDA prehodne narave, ki naj bi se po nekaj mesecih dodobra znižala. FED letos ne bo dvigoval obrestnih mer, saj Powell pravi, da se bo osnovna inflacija v naslednjem letu znižala na 2,1 odstotka. Skratka, aktualna inflacija je v ZDA večinoma predhodne narave, bodo pa njene ravni zaradi povišanja plač nekoliko višje v naslednjih dveh letih, kot so bile v nekajletnem obdobju pred krizo. To pa pomeni, da nas naslednji dve leti čaka podaljšanje oziroma nadaljevanje obdobja še bolj negativnih realnih obrestnih mer, kar tipično draži sredstva, kot so delnice in nepremičnine.
Nespremenjene in izjemno nizke obrestne mere bodo torej v tem letu še naprej veter v krila delniškim trgom. Ta veter bo sicer večkrat začasno prekinjen z mesečnimi odčitki občutno višjih ravni inflacije v prihajajočih mesecih v ZDA in kasneje v območju evra. Po drugi strani pa dodaten pospešek pri delniških trgih lahko pričakujemo še iz naslova (pričakovano) krepko izboljšanih poslovnih izidov podjetij za letošnji drugi kvartal.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
