Damijan Toplak
Lansko leto je bilo odlično leto za delnice, četudi je konec leta 2022 med večino vlagatelji prevladovalo mnenje, da leto 2023 ne bo preveč uspešno, je spomnil Rok Potočnik, pri družbi NLB Skladi višji upravitelj premoženja. "Ves svet, z izjemo Kitajske, je končal s pozitivno rastjo delniških trgov. Na pozitiven razplet je vplivala inflacija, ki je upadala hitreje od pričakovanj, potem je bila gospodarska rast, zlasti v ZDA, boljša od pričakovanj, prav tako je veliko pozitivnega prinesla t.i. umetna inteligenca, ki je mnogim (predvsem ameriškim) podjetjem zvišala dobičke," je izpostavil Potočnik in dodal, da se je lani podvojila vrednost delnic t.i. veličastnih sedem (Apple, Microsoft, Google oziroma Alphabet, Amazon, Nvidia, Meta (Facebook) in Tesla), znova pa so postale zanimive tudi obveznice, ki so se iz ravni negativnih donosov povzpele na tri- in večodstotne donose do dospetja.
Pri NLB Skladih so tudi letos za oba naložbena razreda (delnice, obveznice) zmerno optimistični, nekoliko bolj za delnice. "Ključna bo inflacija, ki se zdi premagana in vse bližje ciljni vrednosti dveh odstotkov. Tako se že tekom letošnjega leta nakazuje pričetek zniževanja obrestnih mer pri ključnih centralnih bankah (ECB, Fed...), z izjemo pri kitajski in japonski centralni banki. Bodo pa donosi delnic letos predvidoma v povprečju nekaj nižji kot lani, opaziti pa je, da so ameriška podjetja v zadnjih 15 letih poslovala bolje kot druga, pa tudi zdaj so mnoga med njimi še ujela val cenejšega zadolževanja, obenem pa ustvarjajo že tolikšne denarne tokove, da jim trenutne visoke obrestne mere prinašajo dodatne zaslužke. Opaziti je tudi precejšnjo vračanje proizvodnje v ZDA, ključen pa je sektor polprevodnikov. Tudi v Evropi pa stagnirajoči nemški proizvodnji in precej višji ceni plina kot velja za podjetja v ZDA ni vse slabo, posebej pa v pozitivnem izstopa na področju luksuznih dobrin in farmacije, med izstopajočimi pa francoski LVMH, danski Novo Nordisk in nizozemski ASML," meni Rok Potočnik.
Kot potencialna naložbena trga prišteva Potočnik še Japonsko in Indijo, pri čemer je slednja v podobnem položaju kot je bila pred dvemi desetletji Kitajska, kjer pa je trenutno veliko zelo poceni delnicam navkljub največ negotovosti, kar se pozna v povečanem zadolževanju prebivalstva in države ter pri tem, da državo zapušča tuj kapital. Predstavnik NLB Skladov pa izmed panog stavi na informacijsko tehnologijo ter na zdravstvo/farmacijo, kjer se po epidemiji koronavirusa razmere stabilizirajo. Žal pa, tako Potočnik, je v svetu vse več vojnih konfliktov, kar je dobro za obrambno industrijo, saj države tudi povečujejo svoje obrambne proračune.
Član uprave NLB Skladi, Blaž Bračič, pa je povedal, da je bilo lansko leto za njihovo družbo, ki letos slavi 20 let obstoja, odlično. Z 1,9 milijarde evrov imajo med slovenskimi družbami za upravljanje vzajemnih skladov 40-odstotni tržni delež (še leta 2019 34-odstotni), za skoraj 90 tisoč vlagateljev pa je na voljo 20 podskladov. V družbi s 55 zaposlenimi upravljajo v devetih portfeljih še s premoženjem 464 milijonov evrov. Pri vzajemnih skladih so imeli lani za 171 milijonov evrov več vplačil kot izplačil, pri gospodarjenju premoženja pa za 17 milijonov evrov. Kot je povedal prvi mož NLB Skladov Luka Podlogar pa so konec lanskega leta od Generalija kupili še DZU v Severni Makedoniji, prisotni pa so s temi produkti tudi v Srbiji. Dobro pa so pričeli tudi letošnje leto, saj opažajo, da vse več posameznikov denar ob nekaj višji inflaciji iz bančnih depozitov seli v vzajemne sklade, mlajši (stari okrog 30 let) pa vse bolj varčujejo z manjšimi zneski vsak mesec. Tako vsako leto pridobijo 23 tisoč novih varčevalcev. Pohvalili so tudi, da se je država odločila za izdajo t.i. ljudske obveznice, kar bo dobro za popularizacijo trga kapitala, sploh pa za (s)poznavanje obveznic, ki so med najmanj poznanimi naložbami. So pa po njihovem še velike rezerve pri finančnem opismenjevanju Slovencev in pa pri uvajanju učinkovite strategije razvoja kapitalskega trga tudi z ustreznimi davčnimi spodbudami in ob prihajajoči pokojninski reformi.
