Predvsem na nasprotujoče si napovedi ministra za energijo in infrastrukturo Združenih arabskih emiratov (ZAE) Suhaila Al Mazoureija in veleposlanika ZAE v Washingtonu Yousefa Al Otaibe so se zadnja dva dni odzivale cene za sodček nafte na tujih borzah, ki so v sredo ob koncu trgovanja zaključile precej nižje kot dan pred tem, včeraj pa so že malenkost zrasle. Napovedi nadaljnjih gibanj cen so sicer nemogoče, tudi slovenska vlada (še) ni sprejela odločitve o posegu v rekordno visoke cene naftnih derivatov, še zmeraj pa veljajo v začetku februarja sprejete znižane trošarine.

Za 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte z dobavo aprila je bilo treba včeraj ob zaključku redakcije odšteti 110,17 dolarja, za sodček severnomorske nafte brent z dobavo v maju pa 113,50 dolarja. Na gibanje cene je vplival predvsem izraženi pomislek veleposlanika, ki očitno ni bil usklajen z ministrstvom za energijo, da bodo ZAE spodbudili kolege člane Opeca k povečanju svoje proizvodnje nafte nad dogovorjenimi kvotami, da bi tako pomagali obvladovati pobegle cene nafte. A je nato cene umiril tvit ministra Al Mazourija, da "ZAE verjamejo v vrednosti, ki jo Opec+ prinaša na naftni trg in da država ostaja zavezana sporazumu Opeca za postopno povečanje proizvodnje nafte."

Kot piše Financial Times, so ZAE zanesljiv in odgovoren dobavitelj energije za svetovne trge že več kot 50 let in verjamejo, da je stabilnost na energetskih trgih ključnega pomena za svetovno gospodarstvo. Združ​eni arabski emirati so sicer tesen zaveznik Savdske Arabije v Zalivu in eden največjih proizvajalcev nafte Opec. Opec+ se je sicer zavezal, da bo količino načrpane nafte do aprila povečal za 400.000 sodčkov na dan, a je to še zmeraj malenkost v primerjavi z rusko proizvodnjo 10 milijonov sodčkov surove nafte dnevno. Kartel namreč ocenjuje, da je trg dobro uravnotežen, čeprav so cene v zadnjih dveh tednih zrasle za 30 odstotkov.

Vladni vzvod danes precej manjši kot nekoč

Medtem je treba pri nas za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina odšteti vsaj 1,56 evra, za liter dizelskega goriva pa vsaj 1,67 evra. Vlada ima glede na obstoječo strukturo cene litra goriva danes precej manjši vzvod za korekcijo cen, kot ga je imela še v časih, ko je bila cena nafte brez dajatev v ceni za liter celo manjša od trošarine.

Čeprav struktura cene ob koncu regulacije konec septembra 2020 zaradi vpliva pandemije koronavirusa ni najbolj realna, spomnimo, da je tedaj cena litra dizelskega goriva znašala le 0,37 evra, trošarina pa 0,39 evra. Tedaj je DDV, ki od 1. julija 2013 dalje znaša 22 odstotkov, predstavljal 0,18 evra v končni maloprodajni ceni, ki je bila 1 evro. A še 10. marca 2020, torej pred razglasitvijo pandemije koronavirusa, je cena nafte brez dajatev predstavljala 0,48 evra, trošarina 0,39 evra, DDV pa 0,21 evra v strukturi končne cene litra dizla, ki je bila tedaj 1,15 evra. Taksa CO_2, ki je dajatev za onesnaževanje zraka z izpusti ogljikovega dioksida, je tedaj znašala in še vedno znaša 0,05 evra, enako velja za dodatek za zagotavljanje prihrankov energije oziroma prispevek za energetsko učinkovitost, ki je bil in je še 0,01 evra, ter za prispevek za zagotavljanje podpor pri proizvodnji električne energije v višini 0,01 evra.

Vse to so sestavine maloprodajne cene litra pogonskih goriv še danes, le da vlada od konca regulacije ne spremlja več cene goriva brez dajatev, zato je na podlagi taks jasno le, da ta skupaj z maržo trgovcev znaša 0,97 evra, če govorimo o litru dizelskega goriva. Nekoliko drugačna je struktura cene litra bencina, saj taksa CO₂ v tem primeru znaša 0,04 evra, nekoliko nižji sta tudi vrednosti dodatka za zagotavljanje prihrankov energije in prispevka za zagotavljanje podpor pri proizvodnji električne energije, čeprav, zaokrožena na dve decimalki, oba znašata 0,01 evra. Je pa znižana trošarina za liter bencina nekoliko višja, in sicer 0,36 evra (več v okvirju).

Na Madžarskem cenovna kapica in količinske omejitve

Marža trgovcev z naftnimi derivati po ocenah znaša precej manj kot desetino končne cene, izračuni pa kažejo, da se marža od dokončne liberalizacije trga ne spreminja. Davki in paradavki danes torej predstavljajo približno 41 odstotkov končne cene dizla, kar je tudi vzvod, ki ga ima država za vplivanje na ponorele cene pogonskih goriv. A nižanje teh postavk je tvegano, kot je opozoril tudi predsednik Fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun, saj so trošarine pomemben vir prihodkov za javne finance in, glede na to, da se javnofinančna situacija zaostruje, nižanje trošarin ni prvo priporočilo. Medtem pa že od ponedeljka čakamo na odgovore ministrstva za finance, ali in kakšne ukrepe morebiti načrtuje vlada za obvladovanje situacije.

Madžarski premier Viktor Orban je medtem že sredi februarja do sredine maja določil kapico za cene goriv pri 1,3 evra za liter. Je pa medij Hungary Today včeraj že poročal o pomanjkanju goriva na številnih bencinskih servisih pred podaljšanim koncem tedna na Madžarskem. Številni servisi so bili zato primorani predčasno zapreti vrata, nekateri ponudniki goriv pa so uvedli tudi omejitve na polnjenje pri sto litrih, kar sicer ne prizadene običajnih potrošnikov, bo pa vplivalo na prihajajoča pomladna opravila kmetovalcev.

Finance so sicer včeraj popoldne poročale, da ima največji slovenski trgovec Petrol zaradi ustavljenih tankerjev z nafto težave z dobavami, a so iz podjetja sporočili, da so težave prehodne, da so dobave že zagotovili drugje in da vozniki na bencinskih servisih ne bodo ostali brez dizla.