Slovenski bančni sistem je stabilen in odporen proti šokom, so pokazali stresni testi, ki so jih v Banki Slovenije izvedli samostojno in v okviru Evropske centralne banke (ECB). Makro test je pokazal kapitalsko trdnost, širši mikro test na ravni ECB, posvečen kibernetskim tveganjem, pa ni pokazal večjih negativnih vplivov kibernetskega napada.
Osnovni scenarij je po pojasnilih Banke Slovenije temeljil na osrednji napovedi makroekonomskih gibanj Banke Slovenije, ki predpostavlja ohranjanje zmerne stopnje rasti BDP ter še vedno povišano inflacijo, ki se postopoma znižuje, ob nadaljevanju precej ugodnih gibanj na trgu dela. Stresni scenarij je medtem predpostavljal obsežnejše krčenje gospodarske rasti v okolju povišane inflacije. V Banki Slovenije so ugotovili, da je slovenski bančni sistem tako po osnovnem kot stresnem scenariju stabilen in izkazuje primerno kapitalsko ustreznost. Ob sicer ugodnih rezultatih pa so tveganja povezana predvsem z geopolitičnimi razmerami.
V okviru ECB pa so medtem izvedli ciljne stresne teste na temo kibernetskih tveganj za vse pomembne banke evrskega območja. Testiranih je bilo 109 od 113 bank, ki jih v okviru enotnega nadzora nadzira ECB, med drugim tudi za tri pomembne slovenske banke NLB, Novo KBM (prihodnjo banko OTP) in Gorenjsko banko. Na podlagi scenarija, ki je predvideval hipotetični kibernetski napad na osrednji bančni informacijski sistem, so preverili operativno delovanje bistvenih ekonomskih funkcij, kot sta sprejemanje vlog in dajanje posojil, ter ocenili finančne izgube ob hipotetičnem napadu. Rezultati so pokazali, da hipotetični kibernetski napad na podlagi samoocene poslovnih bank ne bi imel večjega vpliva na delovanje ključnih ekonomskih funkcij in s tem tudi ne na operativno in finančno stabilnost. Prav tako ne bi imel vpliva na likvidnost bančnega sistema in tveganje financiranja.
