(FOTO) Epidemija prinesla tudi novo delo za študente in dijake

V primerjavi z letom 2020 je število študentskih del naraslo. Spomnimo: marca in aprila leta 2020 je bilo študentskih del kar za 90 odstotkov manj. V obdobju od maja do oktobra v letu 2020 se je stanje sicer izboljšalo, a je bilo del vsaj 50 odstotkov manj, opažajo na Študentskem servisu Maribor. Kako je bilo v letu 2021 in kako je danes?

Premalo plačani in "na poziv"

"Po mojih izkušnjah je študentsko delo precej preprosto najti. Z delom sem zadovoljen, plačilo je lepo, urna postavka pa se sčasoma viša," pravi 21-letni Miloš Kosanović iz Subotice, ki že tretje leto študira v Mariboru, delo pa opravlja v enem izmed mariborskih lokalov. Katja Škrlec je danes stara 21 let in dela že od šestnajstega leta, z večino del je zadovoljna, a meni, da plačilo pogosto ni sorazmerno z odgovornostjo: "Vodila sem otroške animacije in rojstnodnevne zabave, plačana pa sem bila po minimalni urni postavki, kar se mi je zdelo premalo za odgovornost, ki jo je to delo prinašalo s seboj."

Študentje, s katerimi smo se pogovarjali, imajo sicer z delom relativno dobre izkušnje, a delodajalci jim pogosto ne zagotovijo ustreznih izobraževanj ali uvajanj za delo. To je izpostavil tudi 21-letni Tine Pogorelc, ki je delo opravljal pri gradbenem podjetju. S sicer fizično napornim delom je bil zadovoljen, tudi plača je bila primerna. Opozoril pa je, da pred pričetkom dela niso imeli nobenega izobraževanja o varnosti pri delu, pogosto niso imeli niti primerne zaščite: "Ko smo rušili nosilne stene, nismo imeli primerne zaščite, zato sem imel še en teden težave z dihali, kašljal sem in bolelo me je grlo."

Sogovorniki so izpostavili, da so se jim delodajalci prilagajali glede na njihove študijske obveznosti, kar je olajšalo usklajevanje študija in dela, večinoma pa so zadovoljni tudi z odnosom delodajalcev, a ne vedno. Katja Škrlec je pred kratkim doživela prvo negativno izkušnjo, saj pri enem izmed delodajalcev pomoči študentov zaradi situacije z epidemijo niso več potrebovali, vendar je o tem niso obvestili. "Dali so mi plačilo in me vrgli iz skupine, ko so se dogovarjali za urnik. Na tak način sem dojela, da pri njih dela ne bom mogla več opravljati. Menim, da je bil to zelo neresen in neprofesionalen pristop, četudi je šlo samo za študentsko delo," je povedala. Podobno izkušnjo je s prvim študentskim delom imela tudi 24-letna Metka Verhnjak, ki je delo takrat opravljala v pekarni: "Plača ni bila najboljša, neprestano so obljubljali stimulacijo, vendar je nikoli ni bilo. Vedno so me klicali, ko so potrebovali nadomeščanje. Ker sem bila študentka, sem bila tako rekoč na poziv."

Posledice v duševnem zdravju

Razmere študentskih in dijaških delavk in delavcev med epidemijo je delno zajela raziskava sindikata Mladi plus v letu 2020, ki je pokazala, da bi kar 74 odstotkov študentov brez študentskega dela težko preživelo mesec. Ogromen padec ponudbe del ob začetku epidemije je takrat položaj mladih bistveno poslabšal. A posledice zmanjšanja obsega ponudbe del so vidne še danes, opozarja predsednica sindikata Mladi plus Tea Jarc. "Veliko delodajalcev je za vedno zaprlo svoja vrata, predvsem na področju gostinstva in turizma, ali pa je njihovo delo še vedno omejeno zaradi ukrepov," pojasni. Se je pa z januarjem zvišala minimalna urna postavka za študentsko delo, ki je odslej 6,17 evra, kar je 28 centov več kot doslej.

Sindikalistka pojasnjuje, da je ob naraščajočih stroških za elektriko, bencin in hrano, inflaciji in ob pomanjkanju dela vse več mladih v finančni stiski. Izobraževalni proces je postal zaradi epidemije prenaporen, kar se pozna pri mladih predvsem v obliki anksioznosti, preobremenjenosti in depresiji. Njihovo duševno stanje vpliva tudi na njihovo (ne)zmožnost dela, pripomni. Sindikat opaža porast kršitev, ki so povezane z zamujanjem izplačil in plačili mimo študentske na napotnice, torej na črno.

Ponudba del raste

"V letu 2021 se je poznalo okrevanje in hkrati veliko pomanjkanje kadrov na celotnem trgu dela. Od poletja 2021 ponudba študentskih del raste, ne raste pa toliko obseg študentskega dela, ker ni tako velikega povpraševanja študentov," pojasnjuje Carmen Zajc, vodja posredovanja dela na e-servisu. Maja Kokol, vodja študentskega servisa Mjob, pa pravi, da se je ponudba del s preteklim letom in s časom pred epidemijo povečala, število prostih mest na Mjobu je okrog 2000. Ponudba presega povpraševanje, zato podjetja težko dobijo študentske delavce, pojasnjujejo na e-servisu. In razlogi? Oglasov je trenutno zelo veliko, študentov je kar za tretjino manj, kot jih je bilo pred desetimi leti, pozna se visoka gospodarska rast, za prepise in pridobitev statusa veljajo strožji pogoji, študentje imajo po bolonjskem študiju več sprotnih obveznosti, vedno bolj iščejo delo v svoji stroki, tuji študentje se težje vpišejo v slovenske izobraževalne programe, odgovarja Zajčeva.

Posledice pandemije so povzročile spremembe tudi na področju študentskih del in strukturi ponujenih del, opozarja Melanie Buhin iz Študentskega servisa Maribor. "Ponudba del na področju turizma, organizacije različnih dogodkov, animacij je skoraj usahnila. Hkrati so se pojavile potrebe po novih delovnih mestih, ki jih prej nismo poznali: preverjanja pogoja PCT in delo na covid točkah," razlaga. Večja je tudi ponudba del na področju zdravstva in zdravstvenih ter socialnih storitev, pri dostavi hrane in delu od doma, na primer spletno nakupovanje. Največ je še vedno strežbe, sledijo prodaja oziroma delo v trgovini, proizvodnji in skladišču, veliko je tudi del, kjer se preverjajo covid ukrepi, opažajo na Mjobu. Na e-servisu pa podjetja v največji meri iščejo študente za urejanje spletnih vsebin, vaditelje športa, programerje, delavce za preverjanje PCT-pogoja, za delo v proizvodnji, v prodaji, administraciji ter gostinstvu in turizmu. Na Študentskem servisu Maribor je največ oglasov za delo v trgovini, proizvodnji, preverjanju pogoja PCT in v strežbi.

Specifična znanja bolj iskana in bolje plačana

Najbolje plačana so dela, kjer so potrebna specifična znanja: programiranje (10 evrov bruto in več), poučevanje (12 evrov bruto), predavanje (15 evrov bruto), inštruiranje (11 evrov bruto), pove Carmen Zajc. Slabše plačana pa so dela v trgovini in proizvodnji. Med oglasi na Študentskem servisu Maribor so najbolje plačana dela na pošti, preverjanje pogoja PCT in odvzem brisov. Dekleta se sicer najpogosteje odločajo za administrativna dela, promocije in inventure, fantje pa za dobro plačana kratkotrajna dela, kot so selitve, opažajo na e-servisu. Najlažje dobi delo polnoletna oseba, ki je fleksibilna glede delovnega časa, že ima izkušnje s podobnim delom in je računalniško pismena, ugotavlja Buhinova.

Zelo pomembno je, da se pred pričetkom dela dijaki in študentje s podjetjem natančno dogovorijo o vseh pogojih dela: urni postavki (plačilu za uvajanje, plačilu za delo, načinu obračunavanja stimulativnega dela, rokovanju z denarjem, inventurnem manku), trajanju dela in internih pravilih v podjetju, izpostavi Zajčeva. Dodaja še, da študentsko delo predstavlja most med študenti in delodajalci, saj se kar 65 odstotkov mladih po končani izobrazbi zaposli v podjetju, kjer so opravljali študentsko delo. Sindikalistka Tea Jarc pa opozarja, da bi za izboljšanje položaja študentov in dijakov dolgoročno potrebovali predvsem prijaznejšo štipendijsko politiko: "Z dostojnimi štipendijami bi lahko izbirali med deli, kjer bi pridobivali delovne izkušnje na svojem področju izobraževanja."